FOLKLORNA DEJAVNOST

PODROČJE DELOVANJA

Folklorna dejavnost v okviru JSKD pokriva področje ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti in poustvarjalnosti, ki se kakorkoli dotika interpretiranja preteklih načinov življenja. Začetki razvoja tovrstnih gibanj tako na Slovenskem kot tudi širše v Evropi lahko umestimo v prvo polovico 19. stoletja, ko se zlasti med izobraženimi sloji poveča zanimanje za izročilo najširših plasti prebivalstva. Ljubiteljski raziskovalci začno popisovati prvine izročila, ki se kasneje v poznem 19. in 20. stoletju v drugotnih oblikah vračajo med vse sloje prebivalstva. Še pred drugo svetovno vojno nastanejo prve folklorne skupine, katerih dejavnost in številčnost se v kasnejših desetletjih močno razširi, ljudsko izročilo pa ostane zanimivo tudi za številne druge ljubiteljske ustvarjalce in poustvarjalce.

Profesionalne folklorne skupine, ki bi se ukvarjala s poustvarjanjem plesne, glasbene in oblačilne dediščine ter bi v sodobnost prenašala prvine preteklih šeg in navad, na Slovenskem nimamo, imamo pa vrsto uglednih ljubiteljskih folklornih skupin, ki skladno z usmeritvami stroke interpretirajo pretekle načine življenja (predvsem tiste, ki so povezane z ljudskim plesom in pesmijo) in dosegajo ugledno odmevnost v mednarodnem kulturnem prostoru. Poleg tega imamo na Slovenskem številne skupine in posameznike, ki se ukvarjajo z ohranjanjem in poustvarjanjem glasbenega izročila - tako skupine pevcev oz. pevk ljudskih pesmi kot tudi godčevske skupine, ki se glede na cilje delovanja bolj ali manj približujejo preteklim glasbenim izrazom.

Na področju folklorne dejavnosti se je v zadnjih letih naredil kakovostni premik zlasti v delovanju otroških folklornih skupin, ki niso več neme posnemovalke odraslih, ampak črpajo gradivo za svoje delovanje iz otroškega izročila. Prav tako se odrasle folklorne skupine vse bolj inovativno lotevajo interpretiranja ljudskih plesov, s čimer ne zadovoljujejo le cilje po približevanju svoje dejavnosti funkciji "živega muzeja" oz. "gledališča zgodovine", ampak vse bolj težijo k njuni nadgradnji. Pomemben premik je bil narejen tudi na področju poustvarjanja glasbenega izročila, pri čemer je posebno vlogo odigralo naše vzpodbujanje in vzgajanje kakovostnih poustvarjalnih pevskih in godčevskih skupin.

Da bi folklorno dejavnost na Slovenskem še bolj razvili, s tem izboljšali pogoje za kakovostno ustvarjalno delovanje na kulturnem področju, spodbudili individualni študij, poglobili znanje in védenje o preteklih načinih življenja vsem zainteresiranim ponujamo vrsto izobraževanj, primernih tako za začetnike kot za tiste, ki želijo dopolniti svoje znanje in poznavanje tega področja. Z njimi želimo spodbuditi ljubiteljske ustvarjalce k iskanju lastnega izraza in sproščanju kreativnosti ter spoznavanju zakonitosti ustvarjanja na področju folklorne dejavnosti. S tem prispevamo k dvigu kakovostne kulturne produkcije na Slovenskem in širimo možnosti spoznavanja ustvarjalnih praks v sosednjih in evropskih državah.

Pomembno vlogo pri razvijanju folklorne dejavnosti imajo srečanja otroških in odraslih folklornih skupin ter srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki jih pripravljamo vsako leto. Preko tristopenjskega sistema selekcij omogočamo vsem zainteresiranim udeležbo na strokovnih srečanjih, obenem pa z organizacijo državnih prireditev omogočamo popularizacijo najkvalitetnejših, najbolj prodornih in najbolj v sodobnost usmerjenih programov. Naša državna srečanja, ki so mnogokrat mednarodno obarvana, spodbujajo kakovostno kulturno delo, iskanje inovativnih repertoarjev in so namenjena preverjanju dosežkov slovenskih skupin v mednarodnem prostoru. S tem promovirajo slovensko kulturno ustvarjalnost in omogočajo navezovanje čezmejnih kulturnih stikov.

Na področju založništva smo pomemben korak naredili v letu 2005, ko je izšla prva številka Folklornika - glasila, ki na več kot stotih straneh prinaša strokovne in poljudne prispevke s področja poustvarjanja ljudske dediščine. Na zalogi imamo tudi še nekaj drugih publikacij, ki so nastale zaradi potrebe po razvijanju posameznih področij dejavnosti (kostumiranje folklornih skupin, godčevsko izročilo, pevsko izročilo) in so nepogrešljiv delovni pripomoček ali pa nudijo bogato gradivo za poustvarjanje.