Strokovni spremljevalci na folklornem področju

Z namenom, da bi folklornikom, pevcem in godcem približali ljudi, ki strokovno spremljajo srečanja otroških in odraslih folklornih skupin ter srečanja pevcev in godcev, smo pripravili zelo kratke opise njihovega delovanja, za katere bi želeli, da bi jih območne izpostave pri pripravi srečanj vključile v programski list.

STROKOVNI SPREMLJEVALCI
SREČANJ ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN

     
Tanja Drašler se je s folklorno dejavnostjo prvič srečala v otroškem folklornem krožku v osnovni šoli, nato se je pridružila lokalni članski folklorni zasedi FS Bistra ter kasneje nadaljevala s članstvom v AFS France Marolt, najprej kot plesalka, članica odborov in vodja plesnih skupin. Opravila je seminar za vodje odraslih folklornih skupin, sedaj pa se redno udeležuje nadaljevalnih seminarjev pod okriljem JSKD. Po AFS France Marolt je prevzela vodenje skupine gluhih folklornikov v FS Veselje ter v FS Kamnik. Sedaj pa skrbi za plesni razvoj FS Bistra. Je tudi članica pevske zasedbe Katice. Zaposlena pa je na marketinški agenciji Formitas, kjer jo ljudsko izročilo navdihuje tudi pri delu, ki ga opravlja kot vodja projektov. Pri delu s folklornimi skupinami jo navdušujejo inovativne in izvirne oblike poustvarjanja ljudskega izročila.

 
Klemen Bojanovič, harmonikar se je z ljudskim izročilom bolj aktivno začel spoznavati  v osnovnošolskih letih. Od takrat je deloval v številnih štajerskih skupinah kot glasbenik, avtor glasbenih priredb, ali pa kot takšna ali drugačna podpora folklornim glasbenim sestavom. Trenutno je aktiven v vlogi vodje glasbene zasedbe ŽKUD Tine Rožanc. Ob seminarjih in delavnicah za inštrumentalno ljudsko glasbo tudi redno piše glasbene priredbe za folklorne skupine, s katerimi dosega najvišja priznanja na državnih srečanjih folklornih skupin in tekmovanjih parov v  ljudskih plesih. Ljubiteljsko poustvarja ljudsko izročilo z različnimi malimi zasedbami, v katerih se posveča predvsem približevanju izročila širši populaciji ljudi.

Dr. Katarina Šrimpf Vendramin se je s folklorno dejavnostjo srečala že v zgodnjih otroških letih. Kasneje se je pridružila Folklorni skupini Minerali iz Rogaške Slatine, ter skupino nekaj časa vodila kot umetniški vodja. V študentskem obdobju se je pridružila še Akademski folklorni skupini France Marolt kjer je med drugim vodila brucovsko skupino. Vsa leta članstva je bila aktivna v garderobi, tudi kot vodja garderoberjev. Zadnja leta se aktivno posveča predvsem ustvarjanju kostumografij za različne folklorne skupine. Kot etnologinja in kulturna antropologinja, raziskovalka, med drugimi temami raziskuje oblačilno kulturo Slovencev ter pojavnost kulturne dediščine v vseh oblikah.

Dr. Tomaž Simetinger se je v drugi polovici devetdesetih let 20. stoletja pridružil folklorni skupini v Črni na Koroškem. Kasneje se je vključil v Folklorno skupino Emona v Ljubljani in nazadnje v Akademsko folklorno skupino France Marolt v Ljubljani, kjer je leta 2010 prevzel umetniško vodstvo. Je avtor ali soavtor številnih odrskih postavitev. Vodi seminarje, in sicer tako za vodje otroških kot odraslih folklornih skupin. Aktivno raziskuje na terenu in se posveča etnokoreologiji.

Klavdija Žabot je profesorica nemščine in sociologije. S folklorno umetnostjo se je zapletla že v osnovni šoli, ko je leta 1988 zaplesala v otroški folklorni skupini Osnovne šole Razkrižje. Leta 1993 je stopila v vrste Folklorne skupine KUD Razkrižje. V študentskem obdobju se je vključila v Akademsko folklorno skupino France Marolt in tam deset let aktivno plesala in sodelovala v različnih odborih. Aktivna je bila tudi kot vaditeljica mlajših skupin. V vlogi umetniške vodje je (bila) aktivna v  Folklorni skupini Veselje Mestnega društva gluhih Ljubljana, v Folklorni skupini Prekmurje Lendava in v Starejši folklorni skupini OŠ Janeza Kuharja Razkrižje. Leta 2000 je postala strokovna spremljevalka srečanj odraslih folklornih skupin. Srečate jo lahko tudi na različnih folklornih prireditvah in izobraževanjih.

Saša Krajnc se je s folklorno dejavnostjo srečal pri šestih letih, ko je prvič pod budnim očesom Nežke Lubej zaplesal v osnovni šoli. Vztrajal je osem let in se sočasno preizkusil še v drugih plesnih zvrsteh. A ljubezen do folklorne dejavnosti je bila najmočnejša in ga v srednji šoli pripeljala do članstva v Akademski folklorni skupini Študent. Ob plesu ter petju je skrbel in še vedno skrbi za kostumsko podobo skupine. Več let je skupino tudi vodil kot vaditelj in kot vršilec dolžnosti umetniškega vodje ter zanjo oblikoval nekaj celovečernih projektov. Zadnja leta se pogosto pojavlja v vlogi ocenjevalca na državnih srečanjih folklornih skupin ter tekmovanju parov v ljudskih plesih.

Marija Kapušin se je s plesom srečala že v otroških letih, v najstniških pa s folklorno dejavnostjo v Folklornem društvu Kres. Leta 2006 je postala umetniški vodja Folklorne skupine Gartrož iz Nove Gorice.  Kot vodja skupine gradi na prijateljstvu ter dobremu sodelovanju, izmenjavi mnenj ter prilagajanju. Izziv ji predstavljajo drugačne, netipične koreografije. Poleg omenjene skupine, kot prostovoljka, uči folklorne korake tudi uporabnike VDC Nova Gorica ter skupino starejših. Prepričana je, da je vsak zase svet, ki jo uči različnosti, potrpljenja, dojemanja, odnosov ter še marsičesa. Na terenu še vedno dobi ogromno informacij, ki jih z veseljem koristi za odrski prikaz.

Hana Brezovnik je diplomirana anglistka in zaključuje enopredmetni pedagoški magistrski študij. S folklorno dejavnostjo se je prvič srečala, ko se je pridružila Akademski folklorni skupini France Marolt. Kot plesalka se je redno udeleževala tako domačih kot mednarodnih prireditev, na 3. tekmovanju parov v ljudskih plesih pa je s koreografijo Mrtvaški ples s soplesalcem osvojila prvo mesto. Kmalu se je priključila umetniškemu odboru skupine, kjer je bila kot del le tega tri leta plesna vodja skupine. Napisala je več recenzij plesnih predstav folklornih skupin za revijo Folklornik, se udeleževala različnih izobraževanj, med vodenjem starejše skupine AFS France Marolt pa je delovala tudi kot pomočnica umetniškega vodje. Po enoletni odsotnosti zaradi študija v tujini z udejstvovanjem v društvu nadaljuje kot članica pevske zasedbe Maroltovke. 

Luka Kropivnik je diplomirani rusist in diplomirani slovenist. S folklorno dejavnostjo se je prvič srečal pri folklorni skupini v Črni na Koroškem. Ob začetku študija v Ljubljani se je vključil v Akademsko folklorno skupino France Marolt, kasneje pa aktivneje v Folklorno skupino ŽKUD Tine Rožanc. Je avtor različnih odrskih postavitev pri obeh omenjenih skupinah, hkrati pa deluje tudi z drugimi skupinami po Sloveniji. Leta 2018 je opravil izobraževanje za folklorne koreografe 3. stopnje pri JSKD in z izpitno koreografijo zmagal na 5. tekmovanju parov o ljudskih plesih. 

STROKOVNI SPREMLJEVALCI SREČANJ
OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN

Marko Pukšič se je s folklorno dejavnostjo srečal pri Folklorni skupini Destrnik leta 1988. Od leta 2001 strokovno vodi otroške folklorne skupine v Destrniku, z nasveti pomaga tudi nekaterim drugim skupinam na Štajerskem. Več kot deset let je plesal pri Akademski folklorni skupini Študent v Mariboru, kjer sedaj strokovno pomaga pri delovanju otroške folklorne skupine. Izobražuje se na strokovnih seminarjih, ki jih pripravlja JSKD, vodi delo na folklornih taborih in delavnicah.

Nežka Lubej se je s folklorno dejavnostjo začela ukvarjati v osnovni šoli v Markovcih leta 1958. Vsa leta službovanja je kot razredna  učiteljica vodila otroško folklorno skupino. Od leta 1984 vodi seminarje za vodje otroških folklornih skupin – o otroškem izročilu, o nekdanjih šegah in navadah, o pripravi programov otroških folklornih skupin … – in strokovno spremlja srečanja. Kar petkrat je pripravila izbor za državno srečanje otroških folklornih skupin.

Nina Luša je profesorica razrednega pouka in od leta 1988 aktivna članica Folklornega društva Val iz Pirana. Otroško skupino vodi od devetdesetih let dalje, odraslo od leta 1998; aktivna je v skupini pevcev ljudskih pesmi Folklornega društva Val iz Pirana. Srečanja otroških folklornih skupin strokovno spremlja od leta 2007 in se redno udeležuje domala vseh izobraževanj s področja folklorne dejavnosti.

 
Adriana Gaberščik je učila petje pri Akademski folklorni skupini France Marolt, izvaja seminarje učenja ljudskega petja na JSKD in seminarje, ki so namenjeni učiteljem, ki ljudsko petje in ples vključujejo v redni izobraževalni program. Ukvarja se z vprašanji prenašanja otroških petih iger, ljudskega plesa in ljudskega petja na otroke, je redna udeleženka izobraževanj, ki jih pripravlja JSKD in vodja folklorne skupine na OŠ Miška Kranjca v Ljubljani.

Dr. Bojan Knific se je s folklorno dejavnostjo srečal kot otrok, ko se je priključil  folklorni skupini v Tržiču, kasneje je tudi sam postal vodja otroške folklorne skupine, prevzel vodstvo mladinske in odrasle  folklorne skupine ter umetniško vodstvo KD FS Karavanke. Skrbel je za program skupin, za razvoj folklorne dejavnosti  je bilo pomembno njegovo delo s Folklorno skupino Triglav s Slovenskega Javornika, s katero je ustvaril veliko odrskih postavitev, ki so se odmikale od ustaljenih predstavitev plesnega izročila in oblačilne dediščine. Od leta 2003 do 2013 je bil zaposlen na Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti kot samostojni strokovni svetovalec za folklorno dejavnost.

Aleksandra Petrovič se je v folklorno dejavnost vključila leta 1991,in sicer kot plesalka pri otroški Folklorni skupini FD Rožmarin v Doleni, z vodenjem skupine pa se ukvarja od leta 2003. Ob tem, da vodi mlajšo in starejšo otroško Folklorno skupino FD Rožmarin, je od leta 2006 tudi članica Akademske folklorne skupine Študent v Mariboru, v sklopu katere vodi otroško folklorno skupino in je redna udeleženka izobraževanj, ki jih pripravlja JSKD, je tudi mentorica na folklornih delavnicah.

Tadej Teran se je s folklorno dejavnostjo prvič srečal kot član Folklorne skupine Sava iz Kranja. Kmalu zatem je postal vodja mladinske Folklorne skupine Ajda iz Besnice, s katero je večkrat dosegel državno raven in se tudi predstavil na državnem srečanju. Danes je aktiven član Kulturnega društva Karavanke iz Tržiča, od leta 2014 pa tudi vodja otroške in odrasle Folklorne skupine Podkuca iz Nakla, za kateri je pripravil številne koreografije. Redno se udeležuje seminarjev in izobraževanj, ki jih organizira JSKD.

Mirjam Jelnikar je muzikologinja in glasbena pedagoginja, ki se ukvarja z zborovodstvom, individualno vokalno tehniko ter petjem v različnih zasedbah. Vodi Ženski pevski zbor na Golem ter kot učiteljica vokalne tehnike sodeluje z različnimi pevskimi zasedbami. Kot vodja pevske sekcije je sodelovala s Folklorno skupino Tine Rožanc in nekaterimi drugimi pevskimi zasedbami različnih folklornih skupin. Svojo glasbeno izobrazbo na področju petja in dirigiranja je dobila na fakulteti, na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana ter na različnih seminarjih tako doma kot v tujini. Ukvarja se predvsem z vprašanjem sproščenosti med petjem, držo pri odrskem nastopanju, spopadanjem s tremo na odru ter iskanjem svojega lastnega glasu.  

Petra Nograšek je s folklorno dejavnostjo povezana že preko 30 let. V vrtcu se je vključila v otroško skupino folklornega društva Kres, Novo mesto, pot nadaljevala v mladinski, odrasli in pevski skupini, sedaj pa je aktivno vključena v mlajšo veteransko skupino. V društvu je prevzemala različne vloge (vodja, tajnica, članica izvršnega in umetniškega odbora, soorganizatorka). Je tudi predsednica sveta JSKD OI Novo mesto. Zadnjih 15 let vodi otroško folklorno skupino. Strinja se, da nudi folklorna dejavnost široko paleto možnosti za poustvarjanje ljudskega izročila, le veliko znanja je potrebnega, da jih izkoristimo. Prav zato se še vedno dodatno izobražuje ter predava in vodi delavnice na otroških taborih, seminarjih in strokovnih posvetih.

STROKOVNI SPREMLJEVALCI SREČANJ
PEVSKIH IN GODČEVSKIH SKUPIN

 
Klemen Bojanovič, harmonikar in študent na Akademiji za glasbo v Ljubljani, se je z ljudskim izročilom bolj aktivno začel spoznavati  v osnovnošolskih letih. Od takrat je deloval v številnih štajerskih skupinah kot glasbenik, avtor glasbenih priredb, ali pa kot takšna ali drugačna podpora folklornim glasbenim sestavom. Trenutno je aktiven v vlogi vodje glasbene zasedbe ŽKUD Tine Rožanc. Ob seminarjih in delavnicah za inštrumentalno ljudsko glasbo tudi redno piše glasbene priredbe za folklorne skupine, s katerimi dosega najvišja priznanja na državnih srečanjih folklornih skupin in tekmovanjih parov v  ljudskih plesih. Ljubiteljsko poustvarja ljudsko izročilo z različnimi malimi zasedbami, v katerih se posveča predvsem približevanju izročila širši populaciji ljudi.

Dr. Urša Šivic, etnomuzikologinja, zaposlena na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU, kjer raziskuje glasbeno izročilo in njegove značilnosti v preteklosti in sodobnosti ter njegovo mesto v ljudskih šegah. V okviru podiplomskega študija se je posvečala glasbenoanalitičnim vidikom ponarodevanja pesmi ter priredbam slovenskih ljudskih pesmi v popularni glasbi. Med letoma 2006 in 2008 je pripravljala izbor za državno srečanje pevskih in godčevskih skupin.

 
Dr. Mojca Kovačič je kot etnomuzikologinja zaposlena na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU. Raziskovalno se posveča ljudski glasbi in njenemu življenju v sodobnosti in preteklosti. V zadnjih letih se je največ posvečala vprašanjem zvočnosti mest, ulični glasbi in religijskim zvokom v urbanem prostoru, pomenu glasbe za manjšinske skupnosti in migrante, razmerjem med glasbo, političnostjo in afektom ter vlogi glasbe v izvenšolskem izobraževanju. Od leta 2014 predava tudi predmet Uvod v glasbeno folkloristiko, na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani.

Gregor Volk je širši javnosti najbrž najbolj poznan kot član družinskega tria Volk Folk, kjer poje in igra violino. Poleg ukvarjanja s tradicijsko glasbo in folklorno dejavnostjo, ustvarja in izvaja tudi svojo glasbo, vodi lastno skupino in občasno nastopa kot gost v različnih zasedbah. 
Z ljudsko pesmijo in vižami, ki so del družinske tradicije, se je srečal v ranem otroštvu, kasneje poleg violine osvojil igranje na druga glasbila, ves čas glasbenega ustvarjanja pa nabiral izkušnje na domačih (Druga Godba, Lent, Carniola, Godibodi, ...) in tujih odrih (EBU-UER Gdansk in Segovia, Nemčija, Belgija, Francija, ...). 

Mag. Simona Moličnik je magistrica muzikologije, opremljena z dobrim poznavanjem materialne glasbene ostaline, torej pisnih in zvočnih virov, s katerimi je petnajst let rokovala v Glasbeni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice. Leta 2008 se je pridružila ekipi urednikov za glasbo Prvega programa Radia Slovenija. Tu je prevzela avtorstvo tedenskih tematskih oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi ter z njo povezane rubrike Dobra glasba, dober dan. Na  terenu zbira in oskrbuje arhiv ter v oddajah Slovenska zemlja v pesmi in besedi predstavlja širok pogled na zvočno podobo glasbenega izročila v vseh pojavnih oblikah. Prispevke o glasbeni dediščini objavlja v Folklorniku, spletni glasbeni reviji Odzven in na drugih mestih. Raznovrstne poustvarjalce izročila pa predstavlja tudi v mednarodnem merilu v okviru Evropske radiodifuzne zveze (EBU). V letošnjem letu pripravlja izbor za državno srečanje pevskih in godčevskih skupin.

Mirjam Jelnikar je muzikologinja in glasbena pedagoginja, ki se ukvarja z zborovodstvom, individualno vokalno tehniko ter petjem v različnih zasedbah. Vodi Ženski pevski zbor na Golem ter kot učiteljica vokalne tehnike sodeluje z različnimi pevskimi zasedbami. Kot vodja pevske sekcije je sodelovala s Folklorno skupino Tine Rožanc in nekaterimi drugimi pevskimi zasedbami različnih folklornih skupin. Svojo glasbeno izobrazbo na področju petja in dirigiranja je dobila na fakulteti, na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana ter na različnih seminarjih tako doma kot v tujini. Ukvarja se predvsem z vprašanjem sproščenosti med petjem, držo pri odrskem nastopanju, spopadanjem s tremo na odru ter iskanjem svojega lastnega glasu.  

SELEKTORJI / STROKOVNI SPREMLJEVALCI SREČANJ
FOLKLORNIH SKUPIN MANJŠINSKIH
ETNIČNIH SKUPNOSTI

Neva Trampuš se je kot srednješolka vključila v Akademsko folklorno skupino France Marolt, kjer je krajši čas vodila eno od skupin. Po selitvi v Velenje sta z možem leta 1971 ustanovila Šaleško folklorno društvo Koleda, v katerem je še vedno aktivna. Tako za Koledo kot za Folklorno skupino KD Međimurje, ki jo tudi vodi, je pripravila več odrskih postavitev. Vodi seminarje s področja plesnega in glasbenega izročila slovenskega in balkanskega prostora  ter pomaga skupinam na terenu. Več let je pripravljala program državnega srečanja odraslih folklornih skupin, leta 2010 tudi otroških. Udeleževala se je seminarjev na Badiji, ki jih je organiziral Prosvjetni sabor Hrvatske, kjer je spoznavala plese drugih jugoslovanskih narodov.

Dr. Vesna Bajić Stojiljković je etnomuzikologinja, etnokoreologinja,  koreografinja, glasbenica in pedagoginja za folklorni ples in glasbo balkanskih narodov. Njene aktivnosti so usmerjene k teoriji in praksi koreografskega ustvarjanja na področju ljudskega plesa in glasbe. Skozi doktorsko nalogo, ki je prva na področju etnomuzikologije in
etnokoreologije, je razvila sistem analize koreografskih del, zapisovanja prostorskih in kinetičnih prvin v plesu, ter ustrezne terminologije, kot so stilizacija, koreografsko-kompozicijski principi, koreografija ljudskega plesa, žanri koreografij ipd. Je članica mednarodnih združenj za glasbo in ples ICTM (International Council for Traditional Music) in ICKL (International Council for Kinetography Laban). Je ustanoviteljica in umetniška vodja društva AKUD "Kolo" v Kopru, od leta 2007, in predavateljica na Akademiji za ples AMEU v Ljubljani in Mariboru, in na beograjskem Inštitutu za umetniški ples na oddelku za Scenski ljudski ples in glasbo.

Ljubljana, december 2019