FOLKLORNA DEJAVNOST

Prireditve

Pomembno vlogo pri razvijanju folklorne dejavnosti imajo srečanja otroških in odraslih folklornih skupin ter srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki jih pripravljamo vsako leto. Prek tristopenjskega sistema selekcij omogočamo vsem zainteresiranim udeležbo na strokovnih srečanjih, obenem pa z organizacijo državnih prireditev omogočamo popularizacijo najkvalitetnejših, najbolj prodornih in najbolj v sodobnost usmerjenih programov. Naša državna srečanja, ki so mnogokrat mednarodno obarvana, spodbujajo kakovostno kulturno delo, iskanje inovativnih repertoarjev in so namenjena preverjanju dosežkov slovenskih skupin v mednarodnem prostoru. S tem promovirajo slovensko kulturno ustvarjalnost in omogočajo navezovanje čezmejnih kulturnih stikov.

SREČANJA V SEZONI 2011/2012

Pa ta viža NI preč, pevsko srečanje folklornih skupin
Ljubljana, 24. marec 2012

Srečanje, ki ga bodo v taki obliki pripravili prvič, je namenjeno vsem, ki delujejo v okviru folklornih skupin in se intenzivneje kot drugi posvečajo poustvarjanju pesemskega izročila. Namenjen je populariziranju poustvarjanja pevskega izročila med mladimi, spodbuditi pa želi pevce k poustvarjanju načinov petja, ki bi šli brez tovrstnih vzpodbud v pozabo.
Program bo oblikovala strokovna komisija v sestavi mag. Simona Moličnik, dr. Urša Šivic in Mojca Lepej na podlagi zvočnih posnetkov, ki jih bodo prijavitelji poslali na razpis.

Ringaraja 2012, državno srečanje otroških folklornih skupin
Novo mesto, 26. maj 2012

Na državnem srečanju se bo predvidoma predstavilo 8 do 10 otroških folklornih skupin iz različnih predelov Slovenije, ki bodo uspešno prešle tristopenjski sistem selekcije ter s tem dokazale svojo inovativnost in kakovost v poustvarjanju otroškega izročila. V okviru državnega srečanja bomo še posebej spodbujali kreativnost vodij otroških folklornih skupin in njihovih  članov, saj se moramo vsi skupaj zavedati, da dediščine v sodobnost ne moremo prenašati brez ustreznega spreminjanja in prilagajanja potrebam sodobne družbe. Hkrati bomo vztrajali na tem, da je osnovno poslanstvo otroških folklornih skupin poustvarjanje otroškega izročila, oz. izročila odraslih, ki je otrokom ustrezno prilagojeno.

Otroške folklorne skupine, ki delujejo na Slovenskem, se med seboj zelo razlikujejo, tako po ciljih, ki jim sledijo, kot tudi glede na starost, razmerje med fanti in dekleti in podobno. Kljub razlikam pa je osnovni cilj otroških folklornih skupin vsem enak: poustvarjati otroško izročilo in v otrokom prirejeni obliki približevati izročilo odraslih. Skladno s tem ciljem strokovni spremljevalci spodbujajo razvoj otroških folklornih skupin ter tiste, ki priporočilom najbolj ustrezajo, izbirajo za regijska in državna srečanja. Programi so na območni ravni na kratko ovrednoteni opisno in številčno, pri čemer število 6 predstavlja neustrezno, 7 ustrezno, 8 dobro, 9 prav dobro, 10 odlično. S številoma 6 in 10 so programi ovrednoteni zgolj izjemoma.

Kaj spodbujamo pri delovanju otroških folklornih skupin?

Spodbujamo poustvarjanje otroškega izročila v odrskih postavitvah, kakor tudi poustvarjanje izročila odraslih, ki pa mora biti ustrezno prilagojeno otrokovim psihofizičnim zmožnostim in načelom poustvarjanja izročila v otroških folklornih skupinah. Nekaj načel, s katerimi so seznanjeni strokovni spremljevalci srečanj, ki imajo tudi podrobna navodila glede vrednotenja programov, je navedenih v nadaljevanju. Če v program niso vključene vse spodaj navedene prvine, to nikakor ne vpliva na slabši celotni vtis, saj skupine spodbujamo, da ne pripravljajo prezahtevnih programov, temveč da kakovostno izvajajo sebi prilagojene vsebine.

1. Plesni program

* Pri sestavi plesnega programa spodbujamo ustrezno prilagajanje plesov odraslih (če so vključeni) in primernost izbora glede na celoto odrske postavitve.
* Pri izvedbi plesnega programa spodbujamo enotnost izvedbe, nespreminjanje plesov, obvladovanje prostora in doživljanje plesa.

2. Pevski program

* Pri sestavi programa spodbujamo izbiro ljudskih pesmi, ki vsebinsko podkrepijo celotno odrsko postavitev in imajo ustrezen intonančni obseg glede na sestav skupine.
* Pri izvedbi spodbujamo intonančno točnost, odločno petje ter upoštevanje najosnovnejših značilnosti ljudskega petja. Pri vrtčevskih skupinah in skupinah z manjšimi otroki spodbujamo intonančno čisto enoglasno petje, pri starejših otroških skupinah intonančno čisto dvo- in večglasno petje. Manj primerno je, razen kjer je to upravičeno z izročilom (npr. petje ob plesu ...), petje ob glasbeni spremljavi.

3. Inštrumentalnoglasbeni program

* Pri sestavi programa spodbujamo ustrezno umestitev godcev v program in izbor ustreznih viž.
* Spodbujamo dobro izvedbo, ki podkrepi ples in celoten program.

4. Odrska igra

* Pri sestavi programa spodbujamo vključevanje primernega besedila (predvsem izštevanke, posmehulje, besedne igre ...), ki naj bo ustrezno zlito s celoto in naj ga ne bo več, kot je za razumevanje celote ali za prikaz izbrane igre potrebno.
* Pri izvedbi spodbujamo glasnost in razumljivost povedanega ter prepričljivost odrskega igranja vseh nastopajočih, ne le teh, ki imajo "glavne" vloge.

5. Kostumska podoba

* Spodbujamo časovno, družbeno, krajevno in funkcijsko usklajenost folklornih kostumov s programom, ki ga folklorna skupina v njih izvaja. Folklorni kostumi naj bodo izdelani iz ustreznih materialov (iz tkanin, barv ..., ki se čim bolj približujejo virom), ustrezno krojeni, otroci pa naj na odru kažejo primeren odnos do odrske preobleke. Posebna pozornost naj bo posvečena urejanju obutve in pričesk.

6. Rekviziti

* Sestavljavci programov naj premislijo o upravičenosti uporabe in potrebnosti vključevanja rekvizitov za celotno prepričljivost programa. Odsvetujemo vključevanje rekvizitov, ki so na odru bolj kot drugemu namenjeni sceni. Če so rekviziti vključeni, naj se po obliki skladajo z ostalimi prvinami v odrski postavitvi.

Pri delovanju otroških folklornih skupin obstajata še dve načeli:

- spodbujamo delovanje vrtčevskih skupin;
- še posebno spodbujamo delovanje mladinskih skupin.

Le plesat me pelji 2012, državno srečanje odraslih folklornih skupin, 1. del
Beltinci, 29. julij 2012
Maribor, 29. september 2012

Drugi del državnega srečanja od leta 2009 povezujemo s pripravo folklornega tabora za odrasle, ki se ga udeleži prek 100 vodij in članov folklornih skupin, ogled državnega srečanja pa jim predstavlja dodatno izobraževanje. Skupine, ki se predstavijo na 2. delu državnega srečanja, so tako postavljene pred specifično, navadno kritično občinstvo, vodje skupin pa si ob ogledu izbranih programov ustvarjajo vizijo svojega razvoja.

Odrasle folklorne skupine iz vaških okolij spodbujamo, da pripravljajo programe, ki se navezujejo na izročilo lokalnega (ali njim najbližjega) okolja, skupine v večjih krajih in mestih pa, da se ob poustvarjanju tega lotevajo tudi poustvarjanja izročila drugih območij. Z namenom, da bi udeležbo na državnih srečanjih omogočili kar največ skupinam, ki pripravljajo zanimive programe, smo se v letu 2009 odločili, da strokovni spremljevalec regijskih srečanj na 1. del državnega srečanja, ki poteka v Beltincih, ne sme izbrati skupin, ki so se na državnem srečanju (v 1. ali 2. delu) predstavile v prejšnjem letu. Izbor za 2. del je prepuščen njegovi presoji, čeprav je prav tako zaželeno, da skupine ne nastopajo večkrat zapored. Enako načelo bomo uveljavljali tudi v letu 2010.

Kaj spodbujamo pri delovanju odraslih folklornih skupin?

Še vedno se zavzemamo za večino načel, ki so bila zapisana v Folklorniku leta 2005 (str. 80-81), in sicer da ne podpiramo odvečnega oblikovnega spreminjanja ljudskih plesov, da podpiramo ustvarjanje različnih odrskih postavitev, da ne spodbujamo prenašanja odrskih postavitev iz ene skupine v drugo, da spodbujamo ustvarjalnost (znotraj doumevanj ustreznega interpretiranja izročila) in da spodbujamo pripravo programov, katerih prvine so med seboj usklajene. Še vedno spodbujamo pripravo novih programov - čeprav ne "za vsako ceno" -, zato skupinam, ki so na srečanjih v preteklih letih dobile navodila za odpravo nedoslednosti, svetujemo, da jih odpravijo in se z dopolnjenim programom ponovno predstavijo.

Skladno s spodaj navedenimi točkami strokovni spremljevalci podajajo po srečanjih mnenja o ustreznosti na njih prikazanih programov ter skupine izbirajo za regijska in državna srečanja. Programi so na območni ravni na kratko ovrednoteni opisno in številčno, pri čemer število 6 predstavlja neustrezno, 7 ustrezno, 8 dobro, 9 prav dobro, 10 odlično. S številom 6 in 10 so programi ovrednoteni zgolj izjemoma. Pri odraslih folklornih skupinah spodbujamo vključevanje pesmi, odlomkov šeg in drugih prvin v odrske postavitve, vendar naj osrednje mesto zavzema ples.

1. Plesni program

* Pri sestavi programa se spodbuja izbor plesov, ki so časovno skladni in pripadajo istemu območju. Izbor naj bo pester, a ne preobsežen, plesi pa naj bodo na oder postavljeni tako, da so primerno izpostavljene njihove zanimive prvine in ustrezno dopolnjujejo celoto.
* Plesalci naj dobro obvladajo prostor, izvedba naj bo enotna (razen če cilj namenoma ni nasproten) in naj ustreza stilnim posebnostim, če jih je mogoče določiti. Plesalci naj na odru kažejo, da ples resnično doživljajo.

2. Pevski program

* Pesmi naj bodo glede na celotno odrsko postavitev ustrezno izbrane, umeščene v celoto, in če je le mogoče, večglasno zapete. Zapete naj bodo intonančno čisto in odločno. Izvedbe pevskega programa ob inštrumentalni spremljavi, razen ko je to potrebno, odsvetujemo.

3. Inštrumentalnoglasbeni program

* Spodbujamo usklajenost inštrumentalnoglasbenega programa s celotno odrsko postavitvijo. Spodbujamo sestave, ki odstopajo od povprečja, a imajo ustrezno podlago v izročilu. Če je mogoče, naj se upoštevajo pokrajinske, časovne in priložnostne posebnosti.
* Igranje naj bo suvereno, inštrumentalisti naj dajejo ustrezno podlago plesu in naj se približujejo značilnostim in posebnostim posameznih okolij. Dve harmoniki (ali celo več) naj ne igrata sočasno; godec naj na bas igra z lokom.

4. Odrska igra

* Besedilo (ali igre) naj bo v program primerno vključeno in naj ga ne bo več, kot je nujno potrebno zaradi razumljivosti celotne odrske postavitve. Izvedba naj bo prepričljiva, govor pa glasen in - kolikor je v narečni govorici mogoče - jasen. Če je mogoče, se je govoru bolje izogniti.

5. Kostumska podoba

* Kostumska podoba naj bo skladna s programom, ki ga skupina izvaja.
* Material in izdelava ter posledično videz naj se čim manj odmikajo od virov.
* Deloma toleriramo časovno neusklajenost s siceršnjim programom, če gre za interpretiranje načinov oblačenja v zgodnejših zgodovinskih obdobjih.
* Zavračamo uniformnost, spodbujamo dosledno urejenost pričesk in obuval ter dosledno oblačenje.

6. Rekviziti

* Ti naj bodo časovno, funkcijsko in oblikovno skladni in usklajeni s celotnim programom. Odsvetujemo vključevanje rekvizitov, ki so na odru namenjeni zgolj sceni. Če ni posebnega in zelo opravičljivega razloga, naj ne bodo vključeni v program.

Pri delovanju odraslih folklornih skupin obstajajo še tri načela:

- še posebno spodbujamo delovanje skupin, katerih večina članov je stara od 15 do 25 let;
- deloma toleriramo neskladnost programov upokojenskih in veteranskih skupin s starostno strukturo;
- deloma toleriramo časovne neskladnosti, če gre za interpretiranje kulturnih prvin 17., 18. in 19. stoletja.

Folklorne skupine, ki gradijo svoj program na prvinah izročila domačega okolja, so zaradi omejenega dostopa do arhivskega gradiva in zaradi neraziskanosti terena pogosto prisiljene v lastno raziskovanje. S tem dosegajo dviganje zavesti svojih vodij, članov, simpatizerjev, soustvarjalcev, gledalcev … o pomenu domačega izročila ter s tem pozitivno vplivajo na oblikovanje lokalne in nacionalne identitete. Po drugi strani pa v mestih obstajajo folklorne skupine, ki se lotevajo interpretacij izročila različnih območij, a je njihovo delo bolj zahtevno, ker so od izvorov izročila bolj odmaknjeni. Na državnem srečanju odraslih folklornih skupin v Beltincih bo mogoče videti ene in druge, pogoj za izbor pa je, da v preteklem letu na državnem srečanju niso sodelovale, s čimer razširjamo krog skupin, katerih programi bi bili vredni predstavitve na državni ravni. 

Pevci nam pojejo, godci pa godejo 2012, državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž
Cerkvenjak, 24. november 2012

Glede na to, da je skupine, ki se ustanavljajo na novo, in skupine, ki že delujejo, a njihovi člani niso bili tesneje povezani z ljudskim petjem, težko primerjati s pevci, ki imajo povsem drugačno tradicijo, smo se odločili, da bomo državna srečanja pripravljali bienalno, in sicer se bodo eno leto predstavili poustvarjalci, drugo leto pa skupine, ki so še primarno povezane z ljudskim petjem. Na območnih srečanjih se bodo tako kot do sedaj predstavljale vse skupine (in posamezniki), ki se ukvarjajo z ljudskim petjem in godčevstvom (ob dosedanjih računamo tudi na nove udeležence, ki bodo s spremenjenim sistemom spodbujene k predstavitvi). V letu 2012 pa bodo imeli strokovni spremljevalci srečanj nalogo, da bodo za regijsko srečanje pripravili program, katerega bodo najmanj eno tretjino predstavljali poustvarjalci ljudskega petja in godčevstva. Če bo ustreznih predstavitev na območnih srečanjih več, bo ta delež še večji. Na državnem srečanju se bodo predstavili predvsem neposredni nosilci izročila.

Izbor skupin in posameznikov bo pripravila dr. Mojca Kovačič.

V okviru srečanj pevskih in godčevskih skupin nastopajoče spodbujamo, da izbirajo primerno gradivo in da ga spodaj zapisanim načelom ustrezno poustvarjajo na odru.

1. Ustreznost izbora programa

* Spodbujamo izvajanje pesmi in godčevskih viž starejšega nastanka, a odobravamo tudi izvajanje mlajših pesmi/viž, če jim lahko pripišemo ljudskost.
* Spodbujamo iskanje glasbenega izročila v domačem okolju.
* Spodbujamo ohranjanje posebnosti moškega, ženskega in "mešanega" petja; poustvarjalcev izročila ne silimo v popolno posnemanje starejših zgledov.
* Pri poustvarjalcih izročila spodbujamo iskanje novih možnosti za kakovostno predstavljeno glasbeno izročilo, ki pa naj ne izvira le iz želje po všečnosti občinstvu.

2. Način petja, igranja

* Spodbujamo približevanje starim zgledom. Odklanjamo petje ob spremljavi godca/-ev. Odklanjamo "mačjo muziko", razen če gre za vključevanje redkih in zanimivih ljudskih glasbil.
* Spodbujamo ohranjanje posebnosti, ki veljajo za posamezna območja.
* Spodbujamo druge načine večglasja (posebnosti dvoglasja - kjer je bilo to običajno; petje na tretko, četrtko ...).
* Spodbujamo odmik od vplivov sodobne glasbe (narodno-zabavne, džeza ...).

3. Odrski nastop

* Odklanjamo dajanje intonacije, dirigiranje, petje z branjem besedil. Odklanjamo gestikulacijo.
* Pri poustvarjalcih dopuščamo svobodnejšo interpretacijo.
* Spodbujamo oblačenje v današnje pražnje obleke.
* Ne spodbujamo uniformnega oblačenja.
* Odklanjamo kostumiranje v "kvazikmečka oblačila" (oblike dindlnov, rožastih kril in predpasnikov ...). Če skupine (zlasti poustvarjalne) želijo predstavljati oblačenje v preteklosti, potem naj bo to povsem dosledno (vključno s pokrivali in obuvali).