FOLKLORNA DEJAVNOST

FOLKLORNIKOV SLOVARČEK

Folklora
Folk-lore = znanje ljudstva; ljudska duhovna kultura, tudi širše ljudska kultura nasploh.

Folklorist
Znanstvenik, ki raziskuje folkloro.

Folklornik
Oseba, ki pleše, poje, igra, ... v folklorni skupini. Član folklorne skupine.

Folklorec
Izraz, ki je bil v devetdesetih letih predlagan za člana folklorne skupine, a se ni "prijel". Nadomestil ga je folklornik.

Folklorizem
Folklora iz druge roke; pojav, ki je povezan z zavestnim ohranjanjem in poustvarjanjem ljudskega izročila.

Folklorna dejavnost
Področje ljubiteljskega udejstvovanja, ki je povezano z ohranjanjem ali poustvarjanjem našega plesnega, glasbenega idr. izročila.

Ljudsko izročilo
Znanje, vedenje, življenje, ... najširših plasti ljudstva; sestavine gmotne, družbene in duhovne kulture; do konca 50-ih let 20. stol. kultura kmečkega prebivalstva.

Ljudski plesi
Plesi, ki so bili množično razširjeni v določenem preteklem obdobju med najširšo plastjo prebivalstva. Ni jih možno povsem časovno opredeliti, izvirajo iz podedovanega izročila, ves čas so se spreminjali in prilagajali.

Folklorni plesi
So folklorizirani ljudski plesi - torej plesi, ki jih izvajajo folklorne skupine.

Noša
Izraz, ki označuje vse kar je mogoče na človeku videti (obleka, nakit, frizura, ličenje, ...). Ima izrazito konotacijo s kmetstvom, z narodom ...

Oblačilni videz
Izrazu noša enakovreden pojem. Označuje vse, kar je na človeku vidnega, mogoče pa ga je uporabljati za vse plasti prebivalstva (tudi delavce, meščane, plemiče, ...).

Obleka
V najširšem pomenu označuje vse, kar je na človeku mogoče videti in čutiti.

Ljudska noša
Označuje oblačilni videz kmečkega prebivalstva v času pred industrijsko revolucijo.

"Narodna noša"
Označuje posebno preobleko (uniformo, kostum), ki jo je sredi 19. stol. ob posebnih priložnostih začel nositi del slovensko zavednega meščanstva. Kasneje se razširi na vse sloje prebivalstva.

Oblačilna kultura
Teoretski izraz, znotraj katerega obravnavamo vse, kar je povezano z oblačenjem, preoblačenjem, ...

Kostum
= preobleka. Označuje odrsko preobleko ljudi, ki sodelujejo pri scenskih umetnostih (gledališka, filmska, plesna, lutkovna, folklorna, ... dejavnost).

Folklorni kostum
Izraz s katerim označujemo odrske preobleke folklornikov.

Pripadnostni kostum
Strokovni izraz za "narodno nošo".

Koreografija
Povsem avtorsko plesno delo. (Izraz je manj primeren in zavajajoč za označevanje kratkih, navadno 5-10 minut dolgih programov folklornih skupin.)

Odrska postavitev
Kratek (običajno 5-10 minut dolg program), ki ga izvaja folklorna skupina. Gre za odrsko priredbo prvin ljudskega izročila, med katerimi osrednje mesto zavzema ples.

Avtor odrske postavitve
Oseba, ki pripravi odrsko postavitev. Nadomešča izraz koreograf, ki za folklorno dejavnost ni najbolj sprejemljiv.

Pevci ljudskih pesmi, godci ljudskih viž
Znotraj folklornih društev pogosto delujejo tudi skupine pevcev in godcev. Ker gre za poustvarjalne skupine, ne moremo govoriti o "pravih" ljudskih pevcih oz. godcih, saj so "pravi" zgolj tisti, ki prenašajo izročilo po naravni poti - torej brez posebnih vaj, ki so namenjene zavestnemu učenju za nastopanje.

Podrobneje o nekaterih izrazih

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti skrbi za skladen razvoj ljubiteljskih kulturnih društev v Republiki Sloveniji in v zamejstvu, v okviru aktivnosti, ki so namenjene posamezni dejavnosti, pa uresničuje cilje po kakovostni in številčni rasti društev, skupin in posameznikov. Slediti skuša načelom, ki jih za posamezna področja zagovarjajo stroke, ob tem pa upošteva, da se večina ljudi, ki so jim programi namenjeni, s kulturo ukvarja ljubiteljsko.

Z izrazom folklorna dejavnost označujemo aktivnosti, ki so povezane z delovanjem folklornih skupin.

Folklorna skupina je skupina ljudi, ki deloma ohranja, predvsem pa poustvarja ter na različnih prizoriščih predstavlja prvine ljudskega izročila. V svoje nastope poleg ljudskega plesa, ki zavzema osrednje mesto, vključujejo tudi ljudsko pesem ter nekatere šege in navade, ki so z ljudskim plesnim izročilom smiselno povezane. Program izvajajo v kostumih, s katerimi skušajo predstavljati način oblačenja ljudi ob posameznih dogodkih v preteklosti, v svojih vrstah pa združujejo tudi godce, ki skrbijo za ustrezno poustvarjanje plesnih viž.

Pogovorno in pogosto tudi v medijih ter programskih zloženkah folklornih skupin se za folklorno skupino uporablja kar izraz folklora, ki pa ni primeren. Etnološka stroka namreč z izrazom folklora označuje ljudsko duhovno kulturo (slovstvo, glasbo, ples, šege). Ne more torej nastopati folklora, ampak folklorna skupina, ki poustvarja pojavne oblike folklore.

Člane folklornih skupin imenujemo folklorniki. V pogovornem jeziku in tudi v poljudnih delih, člankih, ... ki jih pišejo vodje in člani folklornih skupin (pa tudi novinarji) se še vedno uporablja folklorist, stroka pa uporabo tega izraza za označevanje članov folklornih skupin zavrača, saj se ta izraz že od časa med obema vojnama uporablja za označevanje strokovnjaka, ki raziskuje folkloro nasploh ali njeno posamično zvrst. Da je uporaba izraza folklorist za označevanje članov folklornih skupin neprimerna je bilo večkrat izpostavljeno na različnih seminarjih, ki jih je v devetdesetih letih organizirala takratna Zveza kulturnih organizacij kasneje pa JSKD. Kot primernejši je bil predlagan izraz folklorec, a se med člani folklornih skupin ni uveljavil. Morda se bo uveljavil izraz folklornik (glede tvorbe soroden z baletnik, zdravnik, pravnik, ...).

Označevanju odrske preobleke, v kateri člani folklornih skupin nastopajo in z njo ponazarjajo način oblačenja ljudi v različnih obdobjih v preteklosti, služi izraz kostum (natančneje folklorni kostum). Izraz noša je bil zavrnjen v začetku devetdesetih let kot neprimeren za opisovanje načinov oblačenja, predlagan je bil oblačilni videz (v povezavi z gospodarstvom, družbenimi razmerami ipd. oblačilna kultura). Ker je folklorna dejavnost izrazito povezana z nastopanjem in odrskim predstavljanjem izbranih vsebin, se morajo člani folklornih skupin za ustrezno prepričljivost oblačiti v (pre)obleke, ki ponazarjajo oblačilni videz ljudi v preteklosti. Tako kot igralci v gledaliških predstavah, operah, baletu, filmu ipd. se folklorniki kostumirajo v odrske preobleke, ki jih, kot že zapisano, imenujemo folklorni kostumi.

Folklorne skupine iz prvin ljudskega izročila sestavljajo različne programe, ki so po eni strani povsem umetne tvorbe (odrske interpretacije plesnih dogodkov; ljudski plesi služijo kot motiv za predstavljanje abstraktnih vsebin), po drugi strani pa brez velikih posegov posnemajo načine plesanja v preteklosti. Zato je manj primerno, da jih označujemo z izrazom koreografija (ker gre pri koreografijah večinoma za popolnoma na novo ustvarjeno avtorsko delo), ampak z izrazom odrska postavitev, ker z njim povemo, da so prvine ljudskega plesnega idr. izročila prirejeni za oder, niso pa popolnoma na novo izmišljeni.

Bojan Knific, samostojni strokovni svetovalec za folklorno dejavnost