VOKALNA GLASBA

Festival Europa Cantat je največji projekt Evropske zborovske zveze. Spodbudila ga je po drugi svetovni vojni, da bi z njim mlade različnih narodnosti povezala in jih motivirala za prijateljsko sodelovanje preko pevskega udejstvovanja.


Od takrat festival vsaka tri leta poteka v enem od evropskih mest (zadnjih pet npr. v Barceloni, Mainzu, Utrechtu, Torinu, Pecsu, leta 2018 bo potekal v Tallinu), udeleži pa se ga preko 3.500 udeležencev s celega sveta. Na štiri- do osemdnevnih vajah, skupnem petju, koncertih, se udeleženci posvečajo zelo širokim glasbenim vsebinam: od gregorijanskega petja, do izvedbe velikih klasičnih, del, od vokalnega jazza in popa, povezave zborovske glasbe z drugimi umetnostnimi vsebinami, do velikih vokalno–instrumentalnih del, t.i. cross-over vsebinam, dirigentskim seminarjem, predavanjem in vsakodnevnem množičnem skupnemu petju na prostem, kjer se povežejo tudi z lokalnim prebivalstvom (t.i. open singing).


Festival ponudi več kot 40 zborovskih delavnic – ateljejev, pod vodstvom svetovno znanih dirigentov, čez 100 koncertov in nastopov – veliko od njih poteka na prostem v mestu, pa tudi širše z regijskimi koncerti, zborovskim expom in drugimi posebnimi dogodki.


Dosedanje izvedbe festivala

1961 Passau (Nemčija)

1982 Namur (Belgija)

2003 Barcelona (Španija)

1964 Nevers (Francija)

1985 Strasbourg (Francija)

2006 Mainz (Nemčija)

1967 Namur (Belgija)

1988 Pécs (Madžarska)

2009 Utrecht (Nizozemska)

1970 Gradec (Avstrija)

1991 Victoria (Španija)

2012 Torino (Italija)

1973 Autun (Francija)

1994 Herning (Danska)

2015 Pécs (Madžarska)

1976 Leicestershire (VB)

1997 Linz (Austrija)

 

1979 Luzern (Švica)

2000 Nevers (Francija)

2018 Tallin (Estonija)

 

Kaj gostiteljstvo prinaša Sloveniji?

Gostiteljstvo festivala v Sloveniji bo omogočilo, da bi lahko Slovenija zborovstvo in pevsko kulturo razvijala tudi kot mednarodno blagovno znamko, podobno kot so to storile na primer skandinavske in baltske države. To bi dolgoročno prineslo dodatne pozitivne učinke tako na kulturnem področju kot tudi širše na gospodarskem, turističnem, socialnem in izobraževalnem področju ter nenazadnje tudi zunanjepolitičnem področju, saj je kultura tista, ki odpira vrata in ruši meje med ljudmi in narodi. Festival bo prispeval tudi h krepitvi ustvarjalnega potenciala Slovenije, saj bi pri njegovi pripravi in izvedbi sodelovalo veliko ljudi z vseh področij, vsekakor bodo k sodelovanju povabljeni vsi relevantni akterji (zbori, glasbeni strokovnjaki, dirigenti, strokovna glasbena združenja, izobraževalne ustanove, dijaki in študenti glasbe, kulturni menedžerji, …).


Izvedba projekta s cca. 3500 udeleženci, ki se ga udeležujejo od enega do osmih dni mestu gostitelju prinaša celotedensko bogato kulturno dogajanje, množično aktivno vključevanje lokalnega prebivalstva v dele kulturnega programa, koriščenje storitev ter odlično turistično promocijo.  


Projekt zasleduje cilje in ukrepe, ki jih javne inštitucije opredeljujejo v svojih strateških dokumentih in ciljih. Dodana vrednost projekta so tudi dodatni vidiki zborovskega petja kot socialne, terapevtske in gospodarsko-turistične dejavnosti.


Slovenija je država kulture, kar dokazuje tudi nedavno objavljena raziskava Eurostata, ki razkriva, da slovenski državljani obiščejo največ kulturnih dogodkov na leto. Redno aktivno udejstvovanje državljank in državljanov na tem področju je zagotovilo, da bi imela izvedba Festivala Europa Cantat 2021 pomembne dolgoročne pozitivne učinke na celotno družbo.

 

A – PODROČJE KULTURE IN KULTURNE POLITIKE

  • -Mednarodna predstavitev in izboljšanje mednarodne prepoznavnosti slovenske zborovske (po)ustvarjalnosti, Slovenskemu zborovstvu bi bila s tem dana priložnost, da se mu kot najštevilčnejši kulturni sili v državi celostno in najširše omogoči močno mednarodno promocijo, za kar do sedaj še ni bilo ustreznih priložnosti. S projektom bi omogočili, da bi zborovstvo postalo ena od slovenskih mednarodno prepoznavnih blagovnih znamk. Podobno je z večjimi projekti in vlaganjem v to dejavnost uspelo skandinavskim in baltskim državam ter Madžarski, kjer se učinki kažejo tudi na gospodarskem področju.

  • - Festival kot možni osrednji kulturni dogodek ob začetku predsedovanja Slovenije EU in v letu obeležitve 30. obletnice samostojnosti Republike Slovenije. Časovna izvedba festivala sovpada z začetkom predsedovanja EU (julij 2021) in hkrati z okroglo obletnico samostojnosti. Zaradi svoje evropske note in predstavitve najboljšega, kar zborovstvo v Sloveniji ponuja, zaradi obsega, kvalitete programa in vključenosti lokalnega prebivalstva, festival predstavlja pomemben mednarodni dogodek, s katerim bi lahko obogatili tako program predsedovanja EU kot tudi praznovanja obletnice samostojnosti. Dogodek omogoča tudi veliko mednarodno odmevnost in s tem možnost dodatnih mednarodnih (kulturnih) povezav – tudi na politični ravni ter veliko priložnost za odmevno mednarodno promocijo države. Zagotovo bodo v istem obdobju potekale številne mednarodne promocijske aktivnosti, ki bi jih bilo možno povezati in s tem racionalizirati stroške, obenem pa doseči dodatne sinergične učinke.

- Podpiranje kakovostne produkcije in postprodukcije na področju mednarodnih sodelovanj, naročil izvirnih glasbenih del, glasbenega založništva, glasbeno-informacijske dejavnosti, arhiviranja in glasbene publicistike. Med cilje Festivala sodi predstavljanje oz. sodelovanje z referenčnimi tujimi partnerji, ki vnašajo zgled svežih in aktualnih ustvarjalnih pristopov v naš kulturni prostor – tako na prireditvah, kot seminarjih in okroglih mizah. Za razvijanje ciljnega občinstva so del prireditve študijske skupine, katerih naloga je tudi pod mentorskim vodstvom vrednotenje koncertnih dogodkov v času Festivala.

 

- Predstavljanje slovenske glasbene po/ustvarjalnosti referenčnim mednarodnim promotorjem in selektorjem na festivalih in platformah v Republiki Sloveniji. Eden od ciljev Festivala je tudi poudarek na predstavitvi skladateljev, zborovskih izvajalcev in zborovskih strokovnjakov države gostiteljice. Na posebnih koncertih ali predstavitvah se imajo priložnost predstaviti tujemu občinstvu, med katerim so tudi umetniški vodje raznih zborovskih festivalov in tekmovanj, predstavniki izobraževalnih inštitucij, tujih založb, … .

 

  • - Spodbujanje kulturnega turizma in mednarodne promocije države

Ena najnovejših definicij opredeljuje kulturni turizem kot turistični produkt, pri katerem je motivacija turista povezana s spoznavanjem nove kulture, z udeležbo na kulturnih dogodkih in obiskom kulturnih znamenitosti z namenom doživljanja edinstvenosti in avtentičnosti kulture destinacije (Michalkó & Ratz, 2011). Napovedi Svetovne turistične organizacije kažejo, da bo do l. 2020 kulturni turizem predstavljal vodilni segment turizma v svetu (Strateške smernice kulturnega turizma v Ljubljani). Kultura je aktivno vključena tudi v predlog Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021.

  •  

  • Festival kot osrednji kulturni dogodek predsedovanja Slovenije EU in v letu obeležitve 30. obletnice samostojnosti Republike Slovenije. Časovna izvedba festivala sovpada z začetkom predsedovanja EU (julij 2021) in hkrati z okroglo obletnico samostojnosti. Zaradi svoje evropske note in predstavitve najboljšega, kar zborovstvo v Sloveniji ponuja, zaradi obsega, kvalitete programa in vključenosti lokalnega prebivalstva, festival predstavlja pomemben mednarodni dogodek, s katerim bi lahko obogatili program predsedovanja EU – del programa Festivala bi lahko posebej prilagodili slovesnosti ob začetku predsedovanja. Del programa bi se lahko posvetil tudi obeležitvi 30. obletnice samostojnosti RS – podobno, kot bo temu namenjen del programa Festivala prihodnje leto v Talinu, ko bodo z njim praznovali 100. obletnico Estonije.

Festival zagotavlja veliko mednarodno odmevnost in s tem možnost dodatnih mednarodnih (kulturnih) povezav – tudi na politični ravni ter veliko priložnost za odmevno mednarodno promocijo države. Zagotovo bodo v istem obdobju potekale številne mednarodne promocijske aktivnosti, ki bi jih bilo možno povezati in s tem racionalizirati stroške, obenem pa doseči dodatne sinergične učinke.

 

B – PREPLET KULTURE, IZOBRAŽEVANJA IN DELA

  • - Dostopnost do znanj in izboljšanje kompetenc: zborovskim pevcem udeležba na Festivalu Europa Cantat odpira okno v široka obzorja različnih pevskih izrazov in spodbuja njihovo kreativnost tudi na drugih področjih. Za strokovnjake, zborovodje in skladatelje je evropski (pravzaprav glede na sestavo udeležencev že svetovni) festival, ki je kalejdoskop zvrsti, vrhunskih mojstrov in umetniških usmeritev, izredno kvalitetna priložnost za strokovno izpopolnjevanje in predstavlja dragoceno izmenjavo izkušenj. Festival, ki bi ga organizirala in gostila Republika Slovenija, bi velikemu številu slovenskih zborovodij, pevcev in drugih glasbenikov omogočila kvalitetno izobraževanje pod vodstvom svetovno znanih zborovskih dirigentov, ne da bi morali za to potovati na draga izpopolnjevanja v tujino.

  • - Širjenje trga za slovenske skladatelje in glasbene založnike:

Slovenija predstavlja omejen trg za slovenske skladatelje in glasbene založnike. Ti poskušajo preko raznovrstnih mednarodnih dogodkov prodreti na mednarodni trg, Festival pa bi jim te poti odprl bistveno širše kot to lahko storijo sami; podobno velja tudi za druge glasbenike, pevske skupine in mentorje, ki si z dobrim nastopom na takem festivalu utrejo pot v tujino in si s tem omogočajo dodatno delo ter prepoznavnost. Festival bi odprl številna vrata tudi mladim glasbenikom, ki se v glasbenem svetu šele uveljavljajo in jim s tem omogočil večjo mednarodno prepoznavnost in konkurenčnost, navezovanje ustreznih stikov s tujimi založniki, zbori, kulturnimi menedžerji, … , bi tako omogočilo lažje preživljanje številnim samozaposlenim v kulturi. seznanjanje z novimi spoznanji uporabe zborovskega petja v socialne in terapevtske namene v prihodnosti obeta nove vrste poklicnih možnosti in storitev tudi za širše prebivalstvo.

 

  • - Razvoj občinstva. Festival izrazito vključuje lokalno prebivalstvo, saj jim poleg nudenja koncertnih dogodkov ponuja tudi aktivno brezplačno vključitev z različnimi programi npr. vsakodnevno množično skupno petje z udeleženci (na prostem), komentirani nastopi in zborovska promenada, kjer aktivno spoznavajo glasbo vseh evropskih držav in obdobij. V takšno dogajanje se lahko vključujejo vse starostne skupine, od otrok do seniorjev in to je tudi eno od področij, ki mu bo v sodelovanju z drugimi resorji zagotovljena ustrezna pozornost.

 

C – PREPLET USTVARJALNOSTI, SOCIALNEGA, DELOVNEGA IN ZDRAVSTVENEGA PODROČJA

  • - Ozaveščanje o zborovskem petju kot socialni in terapevtski dejavnosti: na petje v pevskem zboru se običajno gleda kot na obliko kulturnega udejstvovanja in druženja, zelo malo pa so širše poznani ostali učinki zborovskega petja. Premalo je osveščenosti o procesih, ki potekajo ob samem petju ali zaradi njega ter o obsegu njegovih pozitivnih učinkov.

 

  • - Seznanjanje z novimi spoznanji uporabe zborovskega petja v socialne in terapevtske namene, kar obeta v prihodnosti nove vrste poklicnih možnosti.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Festival 2018

 

Festival 2015