Od Celja do Koroške

Mežica, nedelja, 20. novembra 2016 ob 16.00

Narodni dom Mežica

Strokovni spremljevalec Ambrož Čopi

Mešani komorni pevski zbor Celje

zborovodja: Primož Leskovec

SAKRALNE SKLADBE AMERIŠKIH  SKLADATELJEV V SODOBNI PRIREDBI

avtorica sporeda: Monika Lojen

Earlene Rentz (1956): GAUDEAMUS HODIE (mašni vzklik)
J.W.PEPPER

Sarah McLachlan (1968): ANGEL (Sarah McLachlan)
Sony/Atv Songs Llc And Tyde Music

Pepper Choplin (1957): LORD, HAVE MERCY (Pepper Choplin)
Lorenz Publishing Company

Pepper Choplin (1957): WE ARE NOT ALONE (Pepper  Choplin)
Harold Flammer Music

Obrazložitev teme (avtorica Jasna Drgajner):
Živimo v okolju, polnem hrupa, z mislimi razpršenimi na milijone koncev in brezciljnem iskanju smisla svojega življenja. Vse bolj pa je opaziti prebujanje novega hrepenenja po ustvarjalnosti, kar je vsekakor reakcija na današnji način življenja, ki nas s svojimi tehničnimi dosežki pušča pasivne.  Tako smo letos za predstavitev na Sozvočenju izbrali pesmi duhovno – ritmične glasbe, ki izražajo notranjo medčloveško in družbeno naravo bivanja. Duhovna ritmična glasba je na področju Slovenije relativno nova zvrst glasbe. Izraz sam predstavlja glasbo pri kateri je poudarek predvsem na pozitivni duhovni vsebini, s pridevnikom ritmična pa označuje, da gre za zvrst, ki se je v posvetni glasbi uveljavila po letu 1955, sem spadajo vse zvrsti običajne popularne glasbe, kot so pop, rock, jazz in druge.
Izbrane pesmi so dela treh ameriških skladateljev, od koder ta zvrst tudi izhaja in je množično zastopana tako iz skladateljskih kot izvajalskih krogo: Earlene Rentz, Mac Huff in Pepper Choplin. V pesmih najdemo različne zvrsti popularne glasbe, od rocka, popa, jazzovskih elementov, do gospel glasbe s ploskanjem in gibanjem.
»Glas lahko poje in grmi, lahko reže kakor kovina, žvenketa kakor steklo in boža kakor topla roka.«

Kulturno društvo Glasovir, Šentjur

zborovodkinja: Simona Zdolšek

HISTERIJA

avtorica sporeda: Simona Zdolšek

Andrej Misson (1960): FANT IN DEKLICA (Vida Jeraj)
Naši zbori, JSKD

Tadeja Vulc (1978): PRIČAKOVANJE (Alojz Gradnik)
Naši zbori, JSKD

Damijan Močnik (1967): KRALJ (Lara Simona Taufer)
Astrum

Benjamin Ipavec (1829–1908): ZAPUŠČENA (France Prešeren)
Glasbena matica Ljubljana

Obrazložitev teme (avtorica Petra Lajlar):
Histerija - izraz, ki že glede na izvor (hystera gr. = maternica) meri na ženske in nas sooča s konceptom popolne ambivalentnosti ženskega principa nasproti moškemu. Histerija, ki je danes splošnejši izraz za neuravnovešeno, nerazsodno ravnanje ne ozirajoč se na spol in ima vsekakor prizvok norosti, je bila skozi zgodovino prepoznana kot psihopatologija ženskega telesa in uma. Prispodoba tipične histeričarke je teatralna in pretirano seksualna ženska. Zanjo naj bi veljale še lastnosti neurejenosti, nematerinskosti in samskosti. Hkrati ta oznaka simbolizira žensko, ki mora premostiti globoko brezno, razpirajoče se med željo na eni in stvarnostjo na drugi strani.  Glasbena literatura nam ponuja gradiva, v katerih se odstira boleča slutnja ženske, da se želja prej odmika kot približuje stvarnosti, pa naj gre za enostransko hrepenenje v Missonovi Fant in deklica, ljubosumje v Pričakovanju Tadeje Vulc, prezrtost s strani moškega v Močnikovem Kralju, ali izdano ljubezen v Ipavčevi Zapuščeni. Zgodba izbranih skladb vodi od koketne zapeljivosti v tragičen konec - smrt. V zgodovini zborovske glasbe za ženske sestave je element ženske histerije tako pogost kot napitnice v moških skladbah.  Zgolj naključje ali človeška lastnost? Presodite sami! Vsekakor je histerija gradivo za snovanje čustveno nabitih skladb, ki ga lahko interpretira le ženska.

Vinea Kozje

zborovodkinja: Anja Radkovič
godalni kvartet pod vodstvom Sandre Čepin

AVE SKOZI OBDOBJA

avtorica sporeda: Anja Radkovič

Jacques Arcadelt (1507–1568): AVE MARIA (molitev)
CPDL

Wolfgang Amadeus Mozart (1756–1791): AVE MARIA  KV554 (štiriglasni kanon) 
CPDL 

Anton Foerster (1837–1926)/Rado Simoniti (1914–1981): VEČERNI AVE (Alojzij Merhar)
Naši zbori, ZKOS/JSKD

Joseph Gruber (1912–1967): SONCE ŽE ZAHAJA (Joseph Gruber, slov. bes. Stanko Premrl)
Cerkvena zborovska pesmarica, Družina

Obrazložitev teme (avtorica Anja Radkovič):
V naši temi predstavljamo glasbene stvaritve Ave Marije skozi čas – v renesanse, klasicizmu, romantiki in 20. stoletju. Jacques Arcadelt je bil francosko-flamski skladatelj renesanse, aktiven tako v Italiji kot v Franciji, in predvsem znan kot skladatelj posvetne vokalne glasbe. Wolfgang Amadeus Mozart je bil avstrijski skladatelj, ki je deloval v času klasicizma. Klasicizem je glasbeni slog v evropski resni glasbi, ki ga časovno okvirno umeščamo med letnici Bachove (1750) in Beethovnove smrti (1827). Bil je eden izmed najpomembnejših skladateljev tega obdobja. Njegove skladbe so bile predvsem v durovi tonaliteti. Anton Foerster je eden naših najpomembnejših romantičnih skladateljev v drugi polovici 19. stoletja. Deloval je na področju cerkvene glasbe v duhu cecilijanstva in tudi kot skladatelj posvetne glasbe, njegov glasbeni opus pa obsega še dela za orkester in skladbe za klavir.  Joseph Gruber je bil avstrijski skladatelj 20. stoletja. Nekatere njegove sakralne skladbe so se uveljavile tudi na Slovenskem, med drugim po zaslugi Stanka Premrla, ki je kot dolgoletni urednik revije Cerkveni glasbenik, poskrbel za objavo.

Ženski pevski zbor Dominica nova, Radlje ob Dravi

zborovodkinja: Urška Pečonik

PRIČAKOVANJE

avtorica sporeda: Urška Pečonik

Tadeja Vulc (1978): REPNA ŽUPA (Irma Knez)
neizdano

Tadeja Vulc (1978): BELA VRANA (Ervin Fritz)
Glasbena matica Ljubljana

Tadeja Vulc (1978): DREVESA (Niko Grafenauer)
Glasbena matica Ljubljana

Tadeja Vulc (1978): PRIČAKOVANJE (Alojz Gradnik)
Astrum

Obrazložitev teme (avtorica obrazložitve Urška Pečonik):
Avtorica izbranih skladb je akademska glasbenica Tadeja Vulc, ki prihaja iz Radelj ob Dravi in je na zborovskem področju v domačem kraju v dosedanjem 20–letnem obdobju s svojim delom pustila velik pečat. Značilnosti njenih skladb za zborovske zasedbe so tehtnost, sodobnost in kot take zborovodjem ponujajo široke možnosti interpretacije in inovativne odrske izvedbe. Izbran program nosi naslov PRIČAKOVANJE. Ne samo zato, ker je to naslov ene izmed izvajanih skladb, ki so jim skupni številni govorjeni deli in zanimivi perfomativni vložki, kot so vohanje, goltanje, udarci z nogami, kričanje, krakanje … temveč tudi zaradi želja in različnih pričakovanj, ki nas velikokrat spremljajo v življenju in jih lahko zasledimo v vsebinah posameznih skladb.  V skladbi Repna župa lahko spremljamo celoten potek kuhanja prave koroške ˝repne župe˝. Irma Knez nam v pristnem koroškem narečju hudomušno opisuje celoten postopek od same priprave potrebnih sestavin do tistih zadnjih trenutkov, ko ˝župa˝ že kipi in so naša pričakovanja in želja po druženju pri omizju vedno večja.  Želja po pripadnosti,  sprejemanju drugačnosti, biti sprejet in biti ljubljen … pričakovanja in želje v pesmi Ervina Fritza, ki so v sodobni družbi še posebno prisotna. Vsi si globoko v sebi želimo biti bele vrane, izstopati, biti drugačni. A strahovi pred spremembami, neuspehom ali morda zaničevanjem velikokrat zatrejo naše želje in prekrijejo naša pričakovanja. Kot drevesa Nika Grafenauerja, na zunaj tako močna in trdna, ki si želijo potovati, a kljub temu vedno ostajajo na tistem varnem mestu, kjer so pognala korenine … in sploh ne gredo več stran. Beseda ˝sam˝, sicer enostavna, kratka, sestavljena iz treh črk, pa vseeno tako močna in vplivna. V stihih Alojza Gradnika se ta neprijetna beseda prikrade v misli ponoči, ko se samota prebudi in nas v boju z željami in pričakovanji grize ter v nas zbuja nemir. In ne nazadnje, težko pričakovanje in iskrena želja pevk Dominice nove, da ˝izpod peresa˝ naše domače skladateljice Tadeje Vulc, nastane še mnogo tehtnih in dostopnih del, po katerih bodo lahko posegale in jih z veseljem prepevale.

Šaleški študentski oktet, Velenje

vodja skupine: Domen Strupeh
povezovalec sporeda: Uroš Kuzman

UBRANO JAMRANJE

avtor: Domen Strupeh

Gustav Ipavec (1831–1908): SLOVENEC SEM (Jakob Gomilšak)
Naši zbori, ZKOS/JSKD

Domen Strupeh (1985): JAMRANJE V SLOVENSKI LJUDSKI GLASBI (izbral in uredil Uroš Kuzman)
neizdano

Domen Strupeh (1985): KO TE NI (Uroš Kuzman)
neizdano

Ambrož Kvartič (1985): UBRANO JAMRANJE (Uroš Kuzman, Ambrož Kvartič)
neizdano

Obrazložitev teme (avtor Uroš Kuzman):
Slovenci v svetu slovimo kot izrazito pevski narod, kar pomeni, da imamo vsaj dva nacionalna športa. Optimisti bi rekli, da je to petje, pesimisti bi rekli, da je to jamranje. Pri Šaleškem študentskem oktetu smo se odločili združiti oba in tako dobili novo izvirno zvrst vokalne glasbe - "ubrano jamranje". Skozi pesem bomo tako predstavili uglašene pritožbe in se pri tem dotaknili tako ljudske kot umetne glasbe.

Vokalna skupina Remšnik

zborovodkinja: Martina Mrakič

HREPENENJE PO  LJUBEZNI IN SVOBODNI MLADOSTI V LJUDSKI PESMI

avtorici sporeda: Martina Mrakič, Jasmina Šantl

Uroš Krek (1922–2008): (PA) PUƏBI POJO (rožanska ljudska)
SLKD/JSKD

Samo Vremšak (1930–2004): SÖNTR' POJD' (koroška ljudska)
ZKOS/JSKD

Tadeja Vulc (1978): ČE BI JAZ BILA FČELICA (prekmurska ljudska iz Šalovcev)
Astrum

Aldo Kumar (1954): PESMI OD LJUBEZNI IN KAFETA
- Kantaj Nineta (istrska ljudska)
APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani

Obrazložitev teme (avtorici Martina Mrakič, Jasmina Šantl):
Človek je z glasbo povezan že od njegovih začetkov. Z njo izraža svojo igrivost, veselje, žalost in trpljenje, vanjo polaga svoje želje in svoje hotenje. Hrepenenje po svobodni ljubezni in mladosti smo iskali v mehkobni zamejski rožanski dolini in melanholično robati koroški deželi. Iskali smo ga v šaljivih prepišnih prekmurskih ravnicah in v lahkotni igrivosti primorskega gričevja. Našli smo ga in odstrli tančico nekega davnega, pozabljenega časa. Nam mladim nepredstavljivo pojmovanje ljubezni in mladosti, razmišljanja tedanjih ljudi, njih občutenja in čustvovanja, ki so se stoletja izražala skozi ljudsko pesem. Dostikrat je bila mladim omejena svobodna izbira ljubezni, še večkrat svobodna mladost. Fantje so bili primorani služiti vojaščino, v najbolj burnih časih pa so mladost preživljali na bojiščih. Dekleta so že v zgodnji mladosti postajala samostojna. Sprva so skrbela za svoje bratce in sestrice, kasneje za može, ki so bili večkrat stari »moužeki«. Ves čas pa je bilo življenje mladih pretkano s težkim fizičnim delom, zaradi česar so fantje hitreje postali možje, dekleta pa ženske. Mladostniška igrivost, razposajenost in neusahljivo upanje, kar ponazarjajo številne ljudske pesmi, pa kljub temu ostajajo skupna točka mladih iz preteklosti in današnjega časa. Tokova življenja nekoč in danes sta zelo različna. Hrepenenja, strasti, čustva … pa ostajajo ista.

Kvartet Sončnice, Nazarje

vodja skupine: Katja Gruber

NA SVETU SI, DA SAM SI SONCE

avtorica sporeda: Katja Gruber

Rado Simoniti (1914–1981): SONCE - GESLO (Tone Bagatelj)
ZKOS

Emil Adamič (1877–1936): OJ, LE SIJAJ SONCE (goriška ljudska)
Astrum

Rado Simoniti (1914–1981): SONATINA V SONCU (Zlata Gorše)
ZKOS/JSKD

Damijan Močnik (1967): SONCE (Tone Pavček)
Astrum

Katja Gruber (1966): LE ČAKEJ, ČAKEJ SONCE (ljudska iz Zilje)
Astrum

Pavle Merku (1927–2014): SONCE LJUBO (čitalniška s Krasa)
ZKOS/JSKD

Obrazložitev teme (avtorica Katja Gruber):
Če se sončnice na polju obračajo za soncem, se tokrat tudi skupina Sončnice ozira po pesmih s sončno tematiko. Skladatelji preteklosti in sedanjosti so bili očarani nad svetlobo in toploto te žareče krogle, pesmi na to temo je res veliko. Morda se zdi, da je skoraj preveč predvidljivo, da bodo Sončnice pele pesmi o soncu, a naj v bran temu debitantskemu nastopu vzkliknemo: »Če pa so pesmi o soncu tako lepe in nam gotovo najbolj pristojajo!«

MoPZ Vres Prevalje

zborovodkinja: Helena Buhvald Gorenšek

DÖČVA, KOJ M'NE MÖJ

avtorica sporeda: Helena Buhvald Gorenšek

Zdravko Švikaršič (1885–1986): DÖČVA, KOJ M'NE MÖJ (koroška ljudska)
Glasbena matica

Uroš Krek (1922–2008): MARKO SKAČE (prekmurska ljudska)
Prosvetni servis

Hrabroslav Volarič (1863–1895): BEDAK JE! ... (Jakob Bedének)
Astrum

Jakob Jež (1928): ENO PESEM PETI (Jurij Vodovnik)
Astrum

Peter Smolič (1990): VSE GRMOVJE BOM POSEKAL (koroška ljudska)
neizdano

Obrazložitev teme (avtorica Helena Buhvald Gorenšek):
Naš spored je sestavljen na tematiko, za katero radi rečemo, da nas kot moški pevski zbor »precej zanima«. Želeli smo nekaj vedrega in zabavnega, saj je za nas Korošce in naše pesmi značilna otožnost in mirnost, pa smo želeli tokrat predstaviti nekaj drugega. Vsebinsko se naš spored dotika deklet, a skladbe niso tipično ljubezenske, ampak nekoliko hudomušne, včasih do deklet že kar kritične, a vedno na šaljiv in hudomušen način. Nismo se želeli držati samo ene oblike, ampak smo želeli predstaviti bolj raznolik program - od tipične koroške preproste harmonizacije ljudske pesmi Döčva, koj m'ne möj, prek šaljivega zbora Hrabroslava Volariča Bedak je! …, ki je za svoj čas vsebinsko precej »moderen in drugače misleč«, Krekove pevsko zahtevnejše upodobitve znamenitega Markovega osvajalskega pohoda, pa vse do hudomušne in vedno aktualne, že skoraj družbeno kritične Eno pesem peti, ki je za nas z recitatorskimi solističnimi vložki poseben izziv. In nazadnje še obdelava ljudske pesmi mladega Petra Smoliča, ki je bila napisana prav za Vres in kljub svoji preprostosti na prvi pogled prinaša veliko zanimivega, vsebinsko pa stvari postavlja na »svoje mesto«.

Vokalna skupina Expe, Slovenske Konjice

vodja skupine: Mitja Krajnc
klavir: Neja Skrbiš

ENKRAT ŠE ZAPOJ …

avtor sporeda: Mitja Krajnc

Vladimir Stiasny (1927–2010)/Tomaž Habe (1947): MANDOLINA (Lev Svetek)
Naši zbori/JSKD

Jure Robežnik (1933)/Samo Ivačič (1974): ORION (Gregor Strniša)
Astrum, d.o.o.

Mojmir Sepe (1930): POLETNA NOČ (Elza Budau)
Naši zbori/JSKD

Obrazložitev teme (avtor Mitja Krajnc):
Z našim programom smo se želeli spomniti začetkov festivala Slovenska popevka, ki je svoje zlato obdobje doživel v 60–ih in 70–ih letih prejšnjega stoletja. Takrat so nastale mnoge zimzelene skladbe, ki nas še danes spominjajo na čas, ko je festival užival največjo priljubljenost med ljudmi. Skladba Mandolina, ki jo je leta 1962 zapel Stane Mancini, je prva zmagovalka Slovenske popevke. V naslednjih dveh letih je zmagovala Marjana Deržaj s pesmima Orion in Poletna noč. Naj zazvenijo pesmi izpred več kot pol stoletja, še enkrat zapojmo »melodijo meni bežno, ki sem jo najrajši imel«.  V nas budijo lepe spomine, »spominov sto na stare dni«, na čudovito slovensko popevko in bodo živele še »čez tisoč let, ko naju več ne bo«.

Vokalni kvartet Rusalke, Radlje ob Dravi

vodja skupine: Tadeja Vulc
klavir: Urška Roškar

ČVEKARIJE IZ PERIFERIJE

avtorica sporeda: Tadeja Vulc

Mojca Prus (1982): MOŠKI (Mila Kačič)
Naši zbori, JSKD

Mojca Prus (1982): PRELJUBA MI SOSEDA (ljudska iz Šegove vasi v Loškem potoku)
neizdano

Samo Ivačič (1974): SVETLEČI ČEVLJI (Simona Kopinšek)
neizdano

Tadeja Vulc (1978): OBREKOVANJE (Sara Praper)
neizdano

Obrazložitev teme (avtorica Sara Praper)
Ženske smo krhka in čuteča bitja. Za svoje duševno blagostanje nujno potrebujemo pretirane čustvene izlive in dramatične izpovedi. V krogu zelo izbranih prijateljic se nam razveže jezik in ubesedijo še tako pregrešne misli. Občutki po takšni seansi so skorajda katarzični. Podoben občutek bi lahko sprožil samo še obisk psihiatra, a se na tem mestu najbrž strinjamo, da je denar bolje investirati v lasersko odtranjevanje dlak. Rusalke, ponosne lastnice Svetlečih čevljev, se bomo brez dlake na jeziku razčvekale o Moških in se strinjale, da je Obrekovanje preljube te sosede res pomilovanja vredno. Preko čvekanja v tri dni, pritlehnega obrekovanja, retoričnih vprašanj in nedolžnih opazk se bomo sprehodile skozi jagodni izbor tem, ki krajšajo odmore v službi, na kavi in še kje.

Dodatne informacije

Mihela JAGODIC samostojna strokovna svetovalka za vokalno glasbo T: (01) 2410 525 F: (01) 2410 536 E: mihela.jagodic@jskd.si