VOKALNA SKUPINA ADAM RAVBAR, Groblje

Vodja skupine in avtor sporeda: Peter Pogačar
Uroš Pele, klavir

Ženski obrazi

Rollo Dilworth (1970): HARRIET TUBMAN (Eloise Greenfield)
Hal Leonard

John Lennon (1940–1980), Paul McCartney (1945)/Nicholas Hare (1940): ELEANOR RIGBY (John Lennon in Paul McCartney)
Novello publishing

Matvej Blantner (1903–1990)/Bryan Davies (1934–2011): KATJUŠA (Mihail Izakovski)
Goodmusic publishing

Pavle Kernjak (1899–1979): KATRCA (po koroških narodnih motivih, Pavle Kernjak)
Mohorjeva družba

Bratje Pirnat: URŠKA (slovenska ljudska)
samozaložba

Obrazložitev teme (avtor: Peter Pogačar)
Prve pesmi našega repertoarja so bile namenjene podoknicam. Ob njih smo spoznavali različne obraze nežnejšega spola, v naš program pa smo uvrstili le delček široke palete.
Prvi obraz je obraz poguma. Harriet Tubman je resnična oseba, ameriška borka za osvoboditev sužnjev. Ta je v svojem življenju rešila okoli 300 sužnjev, s čimer si je pridobila vzdevek Mojzes. Sledi osamljeni obraz zasanjane Eleanore Rigby z motiviko čakajočega Godota, nasprotno pa zaljubljena Katjuša dobro ve, po kom hrepeni. Svoje srce hrani za vojaka, ki brani njeno domovino. Slovenska Katrca predstavlja verjetno najpogostejši obraz sladke lepote, vzrok neprespanih noči vaških fantov. In na koncu zadnji obraz speče Urške, katere sna ne bo zmotila nobena podoknica več.

KOMORNI MOŠKI PEVSKI ZBOR DAVORINA JENKA, Cerklje na Gorenjskem

Zborovodja in avtor sporeda: Jožef Močnik
Igor Sirc, povezovalec

Slovenske basni

Jacobus Handl Gallus (1550–1591): QUAM GALLINA SUUM PARIT OVUM (HM: 1/7), (madrigal)
Naši zbori, ZKOS/JSKD

Vinko Vodopivec (1878–1952): KROKAR IN LISJAK (Josip Stritar)
Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica, ZKOS/JSKD

Janez Močnik (1936–2016): ŽABJI RADIO (Niko Grafenauer)
prepis skladateljevega rokopisa

Egi Gašperšič (1936): POUŽEK SE JE ŽENT PRŠU (po gorenjskem ljudskem plesu)
Naši zbori, ZKOS/JSKD

Obrazložitev teme (avtor: Jožef Močnik)
Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka si ves čas prizadeva za bogatitev koncertnih sporedov. Že nekaj desetletij pripravlja vsebinsko zaokrožene koncertne sporede. Pred kratkim so bile na vrsti pesmi z živalsko tematiko. Pri pripravljanju sporeda se je izkazalo, kako mnogotero je prepletanje med človekom in živalmi tudi v pesmi. Poudariti je treba, da je tovrstni izbor najobilnejši v ljudski glasbi obogaten z zapisi, priredbami in obdelavami izvrstnih skladateljev. Kaj veliko ne zaostaja izbor v slovenski umetni glasbi 19. in 20. stoletja. Tu in tam se najde tudi kakšen biser v starejši glasbi, le v sodobni zborovski literaturi je bera bolj skromna.
Skladb se je nabralo za kar velik sprevod Živalskega karnevala. Pri izboru za današnji nastop pa so jih vodili naslednji kriteriji: da ima pesem osnovne značilnosti basni (v pesmi nastopajo poosebljene živali), da je avtor slovenski skladatelj in da je vsaka skladba iz drugega glasbenega obdobja.
Danes bodo pevci predstavili štiri slovenske basni. Prva bo iz 16. stoletja, druga iz obdobja romantike, naslednja ima nekoliko sodobnejšo zvočno podobo, na koncu pa bo na vrsti še obdelava gorenjskega ljudskega plesa.
Tudi živalski svet lahko povezuje slovensko, sicer zelo raznovrstno zborovsko ustvarjalnost.

ŽEPZ MOJ SPEV, Groblje

Zborovodja: Peter Pogačar
Avtorica sporeda: Andreja Pirc

... odmevi izročila ...

DOBER VEČER VAM BOG DAJ (ljudska iz Dolenjega Boštanja, Dolenjska)
priredba po dokumentarnem posnetku

Radovan Gobec (1909–1995): MOJ FANTIČ JE PRIJEZDIL (ljudska iz Motnika)
ZKOS/JSKD

MRAVLA JE V MLIN PELALA (ljudska iz Gorenjega Senika, Porabje)
transkripcija dokumentarnega posnetka

Radovan Gobec (1909–1995): NE OURI, NE SEJAJ (ljudska iz Prekmurja)
ZKOS/JSKD

SVI SU VENCI VELI (ljudska iz Pregrada, Bela krajina)
transkripcija dokumentarnega posnetka

Ambrož Čopi (1973): ... ŠĆE WTIĆACË SÖ SNÜWALË (ljudska iz Rezije)
Astrum

OJ BOŽEJME (ljudska iz Špetra ob Nadiži, Beneška Slovenija)
priredba po dokumentarnem posnetku

Obrazložitev teme (avtorica: Andreja Pirc)
Ljudska pesem predstavlja velik del zakladnice slovenskega ljudskega izročila, ki je preprostemu človeku pomenila več kot le zabavo. Bila je njegova spremljevalka v vsakdanjih in prazničnih dneh. Pesem se je razlikovala od kraja do kraja, širila pa se  je od ust do ust in prav raznovrstnost, ki je nastajala s takim načinom širjenja, je ena izmed značilnosti ljudske pesmi. Najdemo jo v jezikovnih in melodičnih spremembah, pa tudi v vsebini in verzih, ritmičnih, stilnih in melodičnih modelih. Današnji program je prepleten s slovenskim ljudskim izročilom. S skladbami vas bomo popeljale po značilnostih ljudske pesmi kulturnih prostorov Slovenije.

KVINTET VINTGAR, Blejska Dobrava

Vodja skupine in avtor sporeda: Luka Černe

4 otroške za 5 mož

Janez Bitenc (1925–2005)/Samo Vovk (1989): UA, UA (METULJČEK CEKINČEK) (Janez Bitenc)
neizdano, noviteta

Samo Vovk (1989): EKATE PEKATE (slovenska ljudska izštevanka)
neizdano, noviteta

Janez Bitenc (1925–2005)/Barbara Grahor (1994): NAŠA ČETICA KORAKA (Janez Bitenc)
neizdano, noviteta

Samo Vovk (1989): DEDA, VZEMI SI OČALA (n.n.)
neizdano, noviteta

Obrazložitev teme (avtor: Luka Černe)
Ideja je dozorela ob prepevanju s sinom Julijem, v katerem sem se večkrat tudi sam prepoznal. V sklopu pesmi želimo prikazati življenjski cikel, ki se odvija od otroka, starša, starega starša in nazaj do otroka. V vsakem obdobju zaznavamo različne zvoke, imamo različne navdihe in predvsem izkušnje. Cikel smo spletli s štirimi skladbami in vsaka ustreza določenemu življenjskemu obdobju.  V prvi kot dojenčki zaznavamo prve zvoke, različne ritme in ropotuljice. V drugi smo že najstniki, ki se iščemo in z različnimi stili ter igro izštevanke hrepenimo po svoji poti. Potem smo že odrasli, delavni, marljivi, dajemo vzgled mladim. Na koncu pa cikel skleneta vnuk in dedek. Pred spanjem dedek iz knjige prebere še zadnje črke, konča pa z besedami Toneta Pavčka in modro preleti cikel nazaj, vse tja do otroštva.

ŽENSKI ZBOR CARMEN MANET IN MOŠKI ZBOR CANTORES CARNIOLI, Kranj

Zborovodji: Primož Kerštanj in Erik Šmid
Primož Kerštanj, klavir, Nastja Vovk, tolkala
Avtorica sporeda: Barbara Kušar

Kako je daleč do nebes

Ola Gjeilo (1978): UBI CARITAS (antifona ob umivanju nog na veliki četrtek)
Walton Music

Giovanni Bonato (1961): DRAI BRAUEN (stara kimbrijska molitev)
Astrum

Andrej Makor (1987): O LUX BEATA TRINITAS (molitev sv. Ambroža iz 4. stoletja)
Astrum

Christopher Tin (1976): BABA YETU (molitev Oče naš v svahiliju)
Alfred Music Publishing

Obrazložitev teme (avtorica: Barbara Kušar)
Glasba kot spremljevalka obredij ima pomembno vlogo v vseh kulturah, v krščanstvu pa je razvila svojo obliko od preprostega enoglasja do veličastnih simfoničnih stvaritev, vedno kot odsev časa in umetnosti, ki jo ta poraja. Iz mistično orientirane vsebine je prišel navdih za čudovito in brezčasno glasbo. Poiskali smo sodobne uglasbitve starodavnih molitev.
Ola Gjeilo (1978) je antifono Ubi caritas (Kjer je milost) zasnoval na tradiciji gregorijanskega korala, izjemna zvočna harmonična podoba pa sledi besedilu. Največkrat izvajano delo ameriškega skladatelja norveških korenin omogoča različne interpretativne prijeme, tako tudi spremljavo s klavirsko improvizacijo.
Giovanni Bonato (1961) je uglasbil staro molitev v kimbrijskem narečju (jezik nemškega izvora, v rabi samo še v treh krajih v južnem Trentinu). Drai brauen (Tri žene) je glasbeni zapis molitve Maria de biil tzarte (Marija, neskončno sladka), ki so jo peli v velikonočnem času. Skladba  ob spremljavi bobna, tamburina in zvočne cevi stopnjuje osnovni vzorec z dodajanjem glasov in se na koncu spet umakne v šepet molitve s skrivnostnim odzvenom.
Andrej Makor (1987) je v obdelavi teksta sv. Ambroža O lux beata trinitas, hvalnice sveti Trojici že med pisanjem (v eni noči) začutil, da bo melodija, ki se rojeva, nekaj posebnega. Skoraj romantično lepa izraža občutja, ki jih hvalnica pripoveduje, postala pa je velika uspešnica med slovenskimi zbori in čedalje bolj tudi med tujimi.
Prav taka uspešnica je kompozicija Christophera Tina (1976). Ko so misijonarji širili krščansko vero v vzhodni Afriki, so številne tekste prevedli v svahili, tudi Oče naš in različica v svahiliju je navdihnila Tina za skladbo, ki je mešanica evropskega glasbenega stila in tradicionalnega afriškega petja. Prvotno napisana kot glasbena podlaga za računalniško igrico je našla pot na repertoarje številnih svetovnih zborov.
Vse izbrane pesmi vzbujajo v poslušalcu posebna, vzvišena občutja; to pa je bil namreč vedno tudi namen religiozne glasbe. Stik zemlje in nebes. Raste iz naših civilizacijskih korenin v nebeške višave. Ali kot je zapisal pesnik Alojz Gradnik v pesmi Izpoved:
Samo, kdor vidi svoje korenine,
premeri debla moč in vej višine
in ve, kako je daleč do nebes.