PRIDRUŽITE SE NAŠI
   FACEBOOK SKUPINI

        

   OBIŠČITE NAŠ YT-KANAL

        

 

prijava na e-novice

 

Naši zbori

 

Naši zbori

 

Naši zbori

OSREDNJA SLOVENSKA ZBOROVSKA REVIJA NAŠI ZBORI NA SPLETU

 

   SPLETNA STRAN FESTIVALA
   EUROPA CANTAT 2021
   LJUBLJANA

 

 

   KATALOGI

 

GLASBA / REGIJSKA TEKMOVANJA / SOZVOČENJA 2020


SOZVOČENJA 2020
9. REGIJSKI TEMATSKI KONCERTI
SREDNJEŠOLSKIH IN ODRASLIH PEVSKIH ZASEDB

SPOREDI

OD CELJA DO KOROŠKE

Mešani pevski zbor Bistrica ob Sotli
Zborovodkinja: Špela Drašler
Tema: JAZZBEC

Ženski pevski zbor Dominica nova, Radlje ob Dravi
Zborovodkinja: Urška Pečonik
Tema: V iskanju princa iz sanj

Koroški Akademski pevski zbor Mohorjan, Prevalje
Zborovodja: Uroš Jurgec
Tema: Času se rodi nov čas

 

 


 

 

MEŠANI PEVSKI ZBOR BISTRICA OB SOTLI

Zborovodkinja: Špela Drašler
Avtorica sestave sporeda: Špela Drašler
Avtorja obrazložitve: Tine Bec, Špela Drašler
Urška Roškar, klavir; Jošt Drašler, bas kitara; Vid Drašler, bobni

JAZZBEC

Tine Bec (1993): MISSA PRO IUVENTUTE (liturgično besedilo):
Kyrie
Gloria
Sanctus & Benedictus
Agnus Dei
Astrum

 

Maša, kot glasbena oblika, je zelo hvaležena zborovska literatura, če je primerno dolga in je njena stopnja zahtevnosti izvedljiva tudi za amaterske sestave. Je aktualna skozi vse leto. Lahko se izvaja kot del koncerta, kot del bogoslužja ali pa izvajamo le posamezni stavek. Prav to je Missa pro iuventute. Nastala je z namenom, ki je razviden že iz latinskega naslova: Maša za mlade. Skladatelj je želel napisati nekaj, kar bi bilo primerno in kar bi pritegnilo predvsem pevce mlajše generacije, kar za maše ni ravno tipično. »Želel sem napisati nekaj tehnično in vokalno manj zahtevnega, dosegljivo predvsem mladinskim zborom. Celotna skladba je napisana največ štiriglasno in s spremljavo klavirja, električnega basa in bobnov, možna je tudi izvedba zgolj s klavirjem.« Maša je napisana v latinskem jeziku in sestavljena iz stavkov Kyrie, Gloria, Sanctus, Benedictus in Agnus Dei. Skladatelj se je poigraval s karakteriji besedila, saj sta ritem in melodija tesno povezana tudi s pomenom le-tega: »Glede na karakter besedila sem mašo želel narediti čim bolj ritmično raznoliko, z raznimi jazz prvinami in z mešanimi taktovskimi načini, ki bi za mlajše izvajalce delovali tudi poučno, predvsem kar zadeva naravne poudarke v besedilu in kako se jih lahko interpretira z različnimi ritmičnimi strukturami. V vsakem stavku je prisoten tudi element gregorijanskega korala, ki je harmoniziran in ritmiziran na različne načine, včasih manj, včasih bolj očitno. Torej, nekatere melodije so nastale na osnovi gregorijanskega korala, nekatere pa iz preproste improvizacije na klavirju.«
S skladbo, kot je Missa pro iuventite se lahko zbor marsikaj nauči. Od hitrega menjavanja ritma do malce zahtevnejših melodičnih delov, ki se sem in tja pojavjo pri posameznem glasu in so za pevsko uho težje dojemljivi, a ob skupnem muziciranju odlično funkcionirajo. Prav zaradi teh melodij, ritmov in spremljave, predvsem ko je prisoten celoten jazz trio, delo Tineta Beca pritegne pozornost.

ŽENSKI PEVSKI ZBOR DOMINICA NOVA, Radlje ob Dravi

Zborovodkinja: Urška Pečonik
Avtorica sestave sporeda in obrazložitve: Urška Pečonik
Helena Kreuh, klavir

V iskanju princa iz sanj

Marij Kogoj (1892–1956): KAJ NE BILA BI VESELA? (Andrej Perne)
Društvo glasbenih pedagogo/ZKOS (Grlica)

Ambrož Čopi (1973): POLJUBI ME (Feri Lainšček)
Astrum

Andrej Makor (1987): PUSTI PRINCA IZ SANJ (Frane Milčinski - Ježek)
Astrum

Tadeja Vulc (1978): JESENSKO MORJE (Marija Vais)
neizdano, noviteta

 

Zgodba, ki jo želimo predstaviti skozi šopek štirih pisanih skladb, nas bo popeljala skozi življenje ženske. Skozi tisti vidik življenja, ko se njena čustva in občutki prepletajo z iskanjem prave ljubezni, sreče, miru in zadovoljstva. Naša zgodba gre takole:
Mlada dama, vesela v svojih pomladanskih dneh, je neobremenjena s takšnimi in drugačnimi izzivi, ki jih prinaša življenje, izzivi, prepletenimi s čustvi, dilemami in ljubeznijo. V svojih rosnih letih prepeva pesem o brezskrbnem življenju in o svojem princu na belem konju še niti sanja ne. Ja, takšna je naša mlada dama. Vse tja do prvega poljuba …, tistega pravega, takega, kot ga še ni bilo. Polnega strasti in nežnosti. Takega, ki kot ples kresnic v njenem srcu prižge plamen in škrlatno obarva še tako temno noč. Takrat ves svet obstoji. A minute postanejo ure, ure dnevi, dnevi meseci in meseci leta. Mlada dama zori in srcu ob pot stopi tudi razum. Njen princ iz sanj je namreč vse prej in mnogo več kot le tisti princ na belem konju iz pravljic. Postane njen najboljši prijatelj, zaupnik in življenjski sopotnik. Sopotnik na ladji, ki pluje tako po mirnem kot tudi po vihravem in razburkanem morju. Ladja končno, a ne dokončno pripluje do skrivnostne obale, kjer je na žgočih kamnih vklesana vsa vročica njenega življenja. Tam na kamniti obali stojita, tiho in sklenjenih rok. Stojita in čakata novo poletje in novo vigred. Kajti življenje takrat ponudi še toliko lepega in vznemirljivega … In zgodba še nikakor ni dosegla svojega konca …

KOROŠKI AKADEMSKI PEVSKI ZBOR MOHORJAN, Prevalje

Zborovodja: Uroš Jurgec
Avtor sestave sporeda: Uroš Jurgec
Avtorja obrazložitve: Ana Berložnik, Uroš Jurgec

Času se rodi nov čas

Lojze Lebič (1934): ČAS (Jakob Šešerko)
Astrum

Matej Kastelic (1994): TEMPUS FUGIT (Besedila starodavnih pregovorov)
Kulturno društvo Mohorjan

Tadeja Vulc (1978): SIC MEA VITA FUGIT (Teksti s sončnih ur)
Kulturno društvo Mohorjan

Lojze Lebič (1934): KAKO KRATEK JE TA ČAS (Ljudska iz Blač v Ziljski dolini)
Kulturno društvo Mohorjan

V današnjem hitrem tempu življenja se premalokrat zavemo minljivosti časa. Šele ko nas tok življenja prisili, da se ustavimo, razmislimo …, se zavemo, kako čas neizprosno teče. In ali nismo v tem toku ravno sedaj?
O času, življenju in minljivosti so razmišljali že mnogi pred nami. Modre misli, pregovore in reke lahko najdemo v vseh kulturah po svetu. Vsi nas vztrajno opominjajo, »da je življenje prekratko, da bi žalovali za preteklostjo in hrepeneli po prihodnosti, saj je vse, kar imamo, zgolj ta trenutek« (T. Vulc).
S skladbo našega prevaljskega rojaka skladatelja Lojzeta Lebiča in besedilom Jakoba Šešerka bomo pričeli tkati niti »brezčasnih« melodij. Kastelic nas z združevanjem različnih glasbenih motivov, skladnih z izvorom pregovorov, poveže v želji, »da bi živeli tisoč let in bi vsako leto imelo petdeset tisoč dni«, Tadeja Vulc pa nas opomni, da že v trenutku, ko pogledamo na uro, čas zbeži mimo nas.
Zavedajmo se časa! Užijmo ga v vsej polnosti! Tako nas klic smrtnega zvona v Lebičevi skladbi ne bo prestrašil, temveč nas bo razveselila sklepna misel: »Sodni dan bom gor ustal!«
In »času se rodi nov čas ...« (J. Šešerko).