PRIDRUŽITE SE NAŠI
   FACEBOOK SKUPINI

        

   OBIŠČITE NAŠ YT-KANAL

        

 

prijava na e-novice

 

Naši zbori

 

Naši zbori

 

Naši zbori

OSREDNJA SLOVENSKA ZBOROVSKA REVIJA NAŠI ZBORI NA SPLETU

 

   SPLETNA STRAN FESTIVALA
   EUROPA CANTAT 2021
   LJUBLJANA

 

 

   KATALOGI

 

GLASBA / REGIJSKA TEKMOVANJA / SOZVOČENJA 2020


SOZVOČENJA 2020
9. REGIJSKI TEMATSKI KONCERTI
SREDNJEŠOLSKIH IN ODRASLIH PEVSKIH ZASEDB

SPOREDI

OSREDNJA SLOVENIJA

Vokalna skupina Diva, Bloke
Vodja skupine: Irena Cundrič Iskra
Tema:Poti

Društvo mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti, Ljubljana
Dirigentka: Klara Maljuga
Tema:»Blagor družinam« – Hommage à mama Olga

Bee Geesus, Ljubljana
Vodja skupine: Matej Virtič
Tema:Gospel sreča pop

Študentski zbor sv. Stanislava, Ljubljana Šentvid
Zborovodja: Mario Zrakić
Tema:Zgodba z zahodne strani

Arhivox – Mešani pevski zbor arhitektov, Ljubljana
Zborovodkinja: Julieta Kubik de Habijanič
Tema:»Cantar por amor a los pueblos«

Vokalna skupina BeJazzy, Ljubljana
Vodja skupine: Ksenja Pirc
Tema:Po poti spoznanj

 

 


 

 

VOKALNA SKUPINA DIVA, Bloke

Vodja skupine: Irena Cundrič Iskra
Avtorica sestave sporeda in obrazložitve: Irena Cundrič Iskra
Ana Otoničar, saksofon; Karmen Zabukovec, klavir; Urška Šparemblek, povezovalka sporeda

Poti

Črt Sojar Voglar (1976): KJE SO TISTE STEZICE (slovenska ljudska)
Astrum

Eric Whitacre (1970): THE SEAL LULLABY (Joseph Rudyard Kipling)
Edition Peters

Michael Barrett – BMI (1980): CAN'T CARRY THESE BURDENS ALONE (John Parker)
Hal Leonard corporation

Jure Robežnik, prir. Tomaž Habe (1947): ORION (Gregor Strniša)
JSKD

 

Poti v preteklost, v sanjski svet, v neznane kraje in do sočloveka. Pot v preteklost me vodi v moje otroštvo. Zagledam deklico, ki strmi skozi okno v belo zimsko pokrajino in se ji zdi, da čas ne obstaja. Posluša počasno tiktakanje stenske ure, pritiska nos na steklo in čaka. Čaka, da mine jutro, da popusti mraz, da prerase otroštvo, da se lahko odloči za izlet v neznano. Krila domišljije deklico ponesejo na pot v njen sanjski svet. Tam je poletje, je morje, a so tudi silne morske globine. Kaj se skriva za obzorjem, kaj v neslutenih razsežnostih morja? Prevzema jo strah, a neznana sila jo dviga, opogumlja in vabi, naj se poda na pot v neznano.
Pot, ki me je odpeljala iz otroštva, me je vodila skozi različne kraje, kjer sem srečala nove ljudi, drugačne navade, druge kulture. Vedno je bila moja pot zaznamovana le z mojo svobodo in radovednostjo. A razmišljam o ljudeh, ki so prisiljeni odpotovati od varnega doma in s seboj nositi le svojo usodo in upanje v boljšo, varnejšo, zaupanja vredno prihodnost. Njihove poti pogosto niso srečne. Občudujem njihovo trdno upanje, ki jim vliva toliko poguma. Najlepša pa je pot ljubezni, pot do sočloveka, do ljubljene, sorodne duše. Ta pot se nikoli ne konča in se ne izpoje. Včasih se nagajivo skrije med zvezde, a jo vedno znova lahko najdeš v svojem srcu.

DRUŠTVO MEŠANI KOMORNI ZBOR LJUBLJANSKI MADRIGALISTI, Ljubljana

Dirigentka: Klara Maljuga
Avtorica sestave sporeda in obrazložitve: Klara Maljuga
Ambrož Kvartič, povezovalec sporeda

»Blagor družinam« – Hommage à mama Olga

Uroš Krek (1922): VÖRA BIJE (Prekmurska ljudska)
JSKD

Adi Danev (1933): OJ BOŽIME – SDRINDULAILE (Ljudska iz Nadiških dolin)
JSKD

Aleksander Vodopivec (1934): MATI (P. Tomažič)
neizdano

Anej Černe (1994): BLAGOR DRUŽINAM (F. Koglot, F. Perica)
neizdano, noviteta

 

»Zdaj poznam pregovor, da v tujini se več solzi potoči, nego vode popije.« (Felicita Koglot)
Koliko družin je bilo v preteklem stoletju zaznamovanih z ločitvijo? V stoletju, ko svet še ni bil tako »majhen«. Ko so pisma potovala več tednov in se pogosto tudi izgubila. Naj bo ločitev iz ekonomskih ali vojnih razlogov – ločitev je boleča, težka za vse udeležene strani.
Dve ljudski skladbi, prežeti z nabojem težkih čustev ob ločitvi od najbližjih, napovedujeta srh drugih dveh skladb. Aleksander Vodopivec je uglasbil poved, izvzeto iz poslednjega pisma narodnega heroja Pinka Tomažiča svoji materi, preden so ga italijanske oblasti obsodile na streljanje. Zadnja na sporedu je noviteta Aneja Černeta in zastopa občutja mož, ki so prevzeli vajeti družine, medtem ko so žene služile v Aleksandriji. Spored torej govori o pogumnih očetih, pogumnih materah in trdni ljubezni.
Hommage à mama Olga: pranona, ki so jo fašistične italijanske oblasti 10. marca 1943 ponoči prijele in jo za sedem mesecev ločile od enoletne Magde in družine. Deportirali so jo v taborišče Fraschette di Alatri pod Rimom, od koder se je na srečo vrnila živa.

BEE GEESUS, Ljubljana

Vodja skupine: Matej Virtič
Avtor sestave sporeda in obrazložitve: Matej Virtič
Matej Virtič, povezovalec sporeda in beatbox; Miha Obreza, solo bas/cajon

Gospel sreča pop

AIN'T NO MOUNTAIN HIGH ENOUGH
Nickolas Ashford (1941–2011), Valerie Simpson (1941):
– AIN'T NO MOUNTAIN HIGH ENOUGH
– YOU'RE ALL I NEED TO GET BY
BY AND BY (tradicionalna)
Tamla

Guy Berryman, Jonny Buckland, Will Champion, Chris Martin, prir. Coldplay, Matej Virtič (1978): BROKEN
Parlophone, Atlantic

Brent Dowe (1946–2006), Trevor McNaughton, prir. Matej Virtič : RIVERS OF BABYLON (Ps 19 in 137)
Hansa Records (FRG), Sire Records (USA), Atlantic Records (UK/AUS)

Ben E. King (1938–2015), prir. Matej Virtič: STAND BY ME (Ben E. King)
Atco

Rev. Kenneth Paden (1926), prir. Matej Virtič: HOLD ON, HELP IS ON THE WAY (rev. Kenneth Paden)
Arista, BMG Entertainment

WHEN JESUS SAY YES (tradicionalna)
E1 Music

 

A cappella gospel zbor Bee Geesus že trinajsto sezono oživlja, ohranja in razvija črnsko duhovno glasbeno izročilo. V izbor skladb poleg tradicionalnih del uvršča tudi druga, ki se po sporočilu ali kako drugače skladajo z zborovo usmeritvijo. V preteklih sezonah so oblikovali program afriške glasbe z naslovom African Roots, širijo božični program, v zadnji sezoni pa so razširili izbor popularnih skladb in programu nadeli ime Gospel meets Pop. Izbor vključuje skladbe, ki ne spadajo v tipično krščansko afriško-ameriško izročilo, jih pa zbor v svoj repertoar dodaja od začetka delovanja. Nekatere so se tam znašle na željo naročnikov, druge kako drugače. S programom Gospel meets Pop želi zbor Bee Geesus nagovoriti poslušalce, ki redkeje posegajo po gospel vsebinah, in jim svojo tipično glasbeno izkušnjo ponuditi s splošno priljubljenimi skladbami.

ŠTUDENTSKI ZBOR SV. STANISLAVA, Ljubljana Šentvid

Zborovodja: Mario Zrakić
Avtor sestave sporeda: Mario Zrakić
Avtorji obrazložitve: Simon Perovnik, Naška Schenk, Mario Zrakić
Inštrumentalna spremljava: Simon Prašnikar, Nastja Vovk, Samo Vovk

Zgodba z zahodne strani

Leonard Bernstein (1919–1990), prir. Mac Huff (1919–1990): WEST SIDE STORY (Stephen Sondheim)
Hal Leonard

 

Z zborovsko suito najbolj znanih skladb iz muzikala West Side Story želimo poslušalce popeljati v newyorške slume v čas petdesetih let prejšnjega stoletja, ko se sredi dveh sprtih uličnih tolp plete zgodba mladih zaljubljencev, Tonyja in Marie, ki doživljata usodo Romea in Julije. Čeprav je zgodba postavljena v razmeroma moderne čase, se tematiki prepovedane ljubezni in brezkončnega maščevanja vedno znova ponavljata, tako v renesančni Veroni kot v New Yorku 20. stoletja. Tudi medrasne napetosti, ki človeštvu nikakor niso tuje in igrajo pomembno vlogo v Zgodbi z zahodne strani, enako silno odmevajo tudi danes. Prav zato lahko rečemo, da gre za večne in danes še kako aktualne teme.
Poslušalcem želimo z izvedenim muzikalom v prvi vrsti prenesti sporočilo upanja in ljubezni, ki na koncu vedno premaga vse ovire sovraštva in nestrpnosti. Obenem jim želimo približati ta nekoliko pozabljeni glasbeni biser, ki si zaradi svoje sporočilnosti in nepozabnih melodij zasluži več naše pozornosti. Prepričani smo, da bodo raznoliki čustveni odtenki posameznih odlomkov, denimo iskreno hrepenenje v skladbi Maria, šaljiva naravnanost skladbe I Feel Pretty, lahkoživi plesni ritmi v skladbi America, neuničljivo upanje skladbe Somewhere, še posebno hitro našli pot do src poslušalcev. Glasba je navsezadnje tista, ki prestopa meje prostora in časa ter nas na skrivnosten način zbližuje z našo človeškostjo.
Sam nastop bomo obogatili s pristnimi kostumi in posebej za ta namen izdelano koreografijo, s čimer želimo, da Zgodba z zahodne strani s še večjo močjo zaživi pred očmi poslušalcev.

ARHIVOX – MEŠANI PEVSKI ZBOR ARHITEKTOV, Ljubljana

Zborovodkinja: Julieta Kubik de Habijanič
Avtorica sestave sporeda in obrazložitve: Julieta Kubik de Habjanič

»Cantar por amor a los pueblos«

Rodolfo Kubik (1901): SPLENDOR PRIMAVERIL (madrigal, Fr. Ofer, prevod/priredba v italijanščino O. Yalla)
neznano

Paul Simon in Art Garfunkel, prir. Rodolfo Kubik (1901): SCARBOROUGH FAIR (srednjeveška angleška pesem)
neznano

Emilio Juan Sanchez, prir. Rodolfo Kubik (1901): LLORA EL PUCARA, BAILECITO (Juan Bautista Grosso)
neznano

 

Lahko bi naslov dobesedno prevedla, a njegov pomen vsebuje mnogo več od posameznih besed, toliko več, da je postal vodilo, drža enega najvplivnejših zborovodij v Južni Ameriki dobrih pet desetletij 20. stoletja, Rodolfa Kubika. Empatijo in ljubezen do sočloveka je izrazil skozi zanj najpopolnejšo obliko umetnosti – glasbo – in z najbolj izjemnim inštrumentom – človeškim glasom. Petje zaradi ljubezni do narodov izraža vse njegovo spoštovanje do kulture vsakega posameznika in tudi prepričanje, da je petje največja resnica vsakega človeka, saj v glasu slišimo in čutimo resnico človeka in njegove duše. Odkrito in popolnoma se je predal pravičnosti, poštenemu delu in potrebam sočloveka. Kot emigrant je dobro razumel tiranijo in svobodo, a je menil, da ne moreta biti večji, kot si ju sami postavimo. Zato je delal na pesmi, najpristnejši in najgloblji noti človeka, in tako sodeloval od zgodovinsko ali geografsko njemu najbližje do najbolj oddaljene skupnosti, od istrskega in furlanskega človeka do južnoameriških domorodcev. Prepričan, da je kultura (tudi kultura medsebojnega spoštovanja) naša najmočnejša vez, je priredil nešteto dobrodelnih koncertov za nastanitev novoprispelih emigrantov v Argentini in za nastanek društev, klubov, kulturnih in vzgojnih institucij različnih narodov. Ni prenesel njihove politične delitve in ni dovolil, da ga na ta način opredeljujejo. Bil je za vse pošten, pravičen in popolnoma predan. Postavil in dirigiral je prvemu argentinskemu (in prvemu tudi v Južni Ameriki) univerzitetnemu zboru (Coro Universitario de La Plata), formiral in dirigiral je najpomembnejšim tedanjim zborovskim sestavom. S svojim delom med letoma 1930 in 1975 je bil eden najvplivnejših glasbenikov in oseb v oddaljeni Ameriki, a ni nikoli pozabil niti zanemaril melodije kraja svojega otroštva in mladosti.
Izbrani program je prikaz njegove širine. Skladba Splendor primaveril je posvečena njegovemu profesorju kompozicije Antoniu Illersbergu in nas popelje v povojni čas (1. svetovne vojne), ko je mlad 18-letni glasbenik nemirno iskal znanje, ki ga je popeljalo od Trsta do Dunaja in od Pulja do Buenos Airesa in nikoli več zapustilo. Priredba skladbe Scarborough fair je primer dveh kontrastnih svetov, Simon in Garfunkel sta jo sprva posnela 1966. leta. Je primer sinergije stare glasbe in folk rocka ter skladateljeve skrbi za reševanje in obdelavo starih motivov in zapisov, ne da bi izgubil (ali zamudil) čas družbene sedanjosti. Zadnja skladba, Llora el Pucará, je prav tako opomnik, da je nadvse cenil glasbo in glasbenike, besedo in pesnike novega doma, argentinske zemlje in se spoštljivo podal tudi v raziskovanje življenja, običajev in kultur njenih domorodcev.
Temo izbranega programa bi lahko imenovala tudi »Obletnice«. Osrednja osebnost našega programa bi januarja 2021 dopolnila 120 let, a leto 2020 je točno 50 let od njegovega prejema Gallusove plakete (daljnega 1970 sem bila tudi sama prisotna na prireditvi, kar lahko štejem kot svojo prvo obletnico na slovenskih tleh, lansko leto pa beležila 30 let neprekinjenega življenja na Slovenskem).
Brez nepotizma in polna hvaležnosti za dragoceno življenje posvečam ta program svojemu očetu pa tudi vsem, ki so v preteklosti peli te pesmi, in vsem, ki jih pojejo sedaj, saj jih ne glede na to, ali so ali niso izraz njihove kulture, cenijo in sprejmejo, kot del sebe …, kakor sama pripadam vsem, naj bo tudi RODOLFO KUBIK vaš!

VOKALNA SKUPINA BEJAZZY, Ljubljana

Vodja skupine: Ksenja Pirc
Avtorica sestave sporeda: Ksenja Pirc
Avtorica obrazložitve: Tamara Trček Pečak

Po poti spoznanj

Borut Lesjak (1931–1995): NE ČAKAJ NA MAJ (Frane Milčinski)
Vokalna skupina BeJazzy

Victor Young (1900–1956): WHEN I FALL IN LOVE (Edward Heyman)
CHAPPELL & CO., INC and INTERSONG -USA, INC

Héctor Stamponi (1916–1997): EL ULTIMO CAFE (Catulo Castillo)
Ediciones GCC

Burt Bacharach (1928): RAINDROPS KEEP FALLIN' ON MY HEAD (Hal David)
Branko Stark

Jure Robežnik (1933): ORION (Gregor Strniša)
JSKD

 

Začutimo sklop skladb, na videz precej različnih, a vendar povezanih z zvočno nitjo v mavrico življenjskih izkušenj! Potujmo od neučakanosti pomladnih dni življenja, zavitih v sveže zeleno pregrinjalo majskih ganjenosti (Ne čakaj pomladi) – prek prepričanosti v dokončno zaljubljenost zgodnjega, nežno rumenega poletja (When I Fall In Love). Občutek izpolnjenosti se zdi v nekem trenutku le kot oddaljen sen, v ospredje pa privre spomin na razočaranje, ki se zbudi ob dolgem, grenkem požirku kave (El ultimo cafe). Težka, temnordeča zavesa se dvigne šele, ko se zavemo, da je nad nami široko modro nebo, ki nas pomirja in navdaja z verjetjem, da nas vendarle nekaj vodi in varuje. S hvaležnostjo, kljub jesenskemu dežju, najdemo pot naprej. Dežne kapljice (Raindrops Keep Fallin' On My Head) niso ovira, ampak spodbuda. Vemo, da je tam nekje modrina, ki se lesketa skozi prosojno sivino kapljic. Vsaka kapljica je stopnička do zvezd, neskončnosti in miru. Smo del zgodbe, ki se vedno znova odvija v vsakem trenutku našega bivanja tako zdaj kot čez tisoč let (Orion).