ZBOROVSKA GLASBA / REGIJSKI TEMATSKI KONCERTI

 

SKLEPNI KONCERT SOZVOČENJ – V POČASTITEV SVETOVNEGA DNEVA ZBOROVSKEGA PETJA

Ljubljana, 8. 12. 2012


Sklepni koncert šestih izbranih zborov – predstavnikov regijskih Sozvočenj.

 

 

Na sklepni koncert so se uvrstile naslednje skupine:


VOKALNA SKUPINA FANTJE NA VASI KUD RAČE

vodja: Tone Žuraj

tema: NOVOZVOČENJA

• Tone Žuraj (1942): Po cest’ pa grejo drotoši (prleška ljudska)
• Aldo Kumar (1954): Tehtanje duš (ljudsko besedilo iz Sužida)
• Janez Močnik (1936): Žabji radio (Niko Grafenauer)

 

 

video posnetek

Dialektika razvoja glasbe je posegla tudi v drobne oblike, kot so priredbe ljudskih pesmi in druge miniature. Tako dobimo stare teme, preoblečene v novo zvočno garderobo, ki jim pristaja ravno toliko, kolikor izpolnjuje obče muzikalne zahteve. Zgodbe naših pesmi so zelo različne; drotoši ali piskrovezi lončenih posod sopihaje in žvižgaje oznanjajo pomembnost svoje nekoč cenjene obrti po prleških in drugih domačijah, na drugi strani pa pripovedovalec pri pesmi Tehtanje duš posvari ob zboru parkljev morebitne grešnike pred nevšečnostmi na onem svetu, na tretji strani pa se v Žabjem radiu avtor poigra z ljudskimi navadami in razvadami, ko opisuje žabjo druščino. Ta skladba je seveda umetna. Vse tri pa imajo skupen način zvočne opreme našega časa. S temi pesmimi smo v svojem sporedu ustvarili novozvočenja, ker pomembno odstopamo od zvočnega miljeja preostalega sporeda. Tako želimo tudi popestriti Sozvočenja 2012.

 

 

MEŠANI PEVSKI ZBOR VIVA BREŽICE

 

 

 

zborovodkinja: Simona Rožman Strnad
pihalni kvintet Pihalni kvintet Virtuoso Krško, accordeon Matjaž Predanič,
pikolo Darja Dobršek, tambure Člani tamburaškega orkestra: Ferdo Livadić Samobor

tema: TEBI NAJ SE GLÁSI slovenske pesmi z instrumentalno spremljavo/ novitete
• Matjaž Predanič (1987): Po polju mi rož’ce cvetijo (slovenska ljudska)
• Benjamin Ipavec/ Mojca Prus (1982): Tebi naj se glási (Anton Funtek-ponarodela)
• Vladimir Hrovat (1947): Pastirče mlado (belokranjska ljudska)
• Helena Vidic (1987): Tribučko kolo (belokranjska ljudska)

avdio posnetek

(zbor se zaradi vremenskih razmer ni mogel udeležiti sklepnega koncerta)

Mešani pevski zbor Viva Brežice je pretekli mesec praznoval 20. obletnico delovanja. Priprava programa za jubilejni koncert in novo zgoščenko se je začela že lani, ko so pri izbranih skladateljih naročili priredbe ljudskih pesmi z instrumentalno spremljavo, kar je v slovenskem zborovskem prostoru s pogledom na izvirnost ljudskega izročila izjema in hkrati izziv. Povezali pa so se tudi z oddelkom za kompozicijo na akademiji za glasbo v Ljubljani in k sodelovanju povabili mlade komponiste.
Izbrane skladbe za Sozvočenja so vzete prav iz te palete novih priredb ljudskih pesmi in motivov:  razlikujejo se po izvoru, izraznosti, instrumentalni spremljavi, povezuje pa jih izpoved ljubezni.

Po polju mi rož'ce cvetijo – lahko bi jo poimenovali mini simfonieta na ljudsko pesem za pihalni kvintet in zbor. Skladatelj je Brežičan, je študent kompozicije na AG, Matjaž Predanič.
Tebi naj se glási – je pesem, ki je v našem okolju priljubljena v izvirni ljudski izvedbi. Čeprav izhaja iz prve slovenske romantične opere Teharski plemiči Benjamina Ipavca, je »na poti do današnjih časov kot vse ponarodele pesmi doživela svoje preobrazbe, značilne za ljudsko poustvarjanje  in še danes, skozi časovno sito, dokazuje svojo izpovedno in muzikalno vrednost«. (Jana Vidakovič)  Posnetku »po ljudsko« zapetega napeva podoknice je sledila tudi skladateljica Mojca Prus in ga nadgradila s ponavljajočo se motiviko in spremljavo acordeona.
Pastirče mlado – dve zgodbi – flavta piccolo ponazarja pastirja na paši, zbor pripoveduje o njem. Različni zvočni zgodbi, ki se stikata le v izjemnih trenutkih, in
Tribučko kolo– belokranjski ljubezenski napev v zanimivem dialogu med tamburami in zborom.

 

 

KULTURNO DRUŠTVO VRES PREVALJE

 

zborovodkinja: Helena Buhvald Gorenšek

tema: ZILJSKA LJUDSKA PESEM

• Lojze Lebič (1934): Pesem od zarje (ljudska iz Zilje)
• Katarina Pustinek Rakar (1979): Ti sæ tiæ (ljudska iz Zilje), noviteta
• Matija Tomc (1899–1986): Marija in mlinar (ljudska iz Zilje)
• Samo Vremšak (1930–2004): Ziljska ohcet (vokalna suita ohcetnih pesmi iz Ziljske doline)
Po nevesto gredo/ Mendirar mә vrišče
Nevestina popotnica/ V Cәlovcә lepә pavkaja

video posnetek

Ljudska pesem je že od začetkov Vresa sestavni del koncertnih programov zbora, saj se v njej kaže narodova duša, pevci pa se z njo najbolj poistovetijo.
Med slovenskimi ljudskimi zavzemajo ziljske pesmi posebno mesto: odlikujejo jih pestrost glasbenih motivov, bogata vsebinskost besedil, v raznih obrednih pesmih in rejih je ohranjena arhaičnost glasbenega izročila, mikavna in dragocena je posebnost narečnih besed ... (povzeto po Jožku Kertu).
Dr. Franc Sušnik, naš domačin, je zapisal: »Starosvetna je Zilja v svojem kotu. Ko se o binkoštih zbere fantovska konta na štehvanje in na visoki rej pod lipo in dečle v slovesnem razkošju, tedaj romajo Ziljani v svetišče svoje duše in v častitljivih obredih jim odmevajo svečani korali iz davnih časov … Tesen je svet na Zilji pozimi, ali na vigred, ko zažuborijo dečle na planinah okoli fač, se sprosti pogled čez vrhove na jug in na beneško stran.«
Te besede lepo opisujejo mističnost in na drugi strani preprostost, lepoto in milino v skladbah, ki jih bomo predstavili. Od zamaknjene Lebičeve Zarje, do ljubezenske pesmi Katarine Pustinek Rakar Ti sə tiə, do Vremšakove Marija in mlinar, ki je s svojim koralnim napevom ter zahtevnostjo izvedbe za zbor poseben izziv. Pomembno pa se nam zdi predstaviti tudi delček ziljskega ljudskega obredja – uvod in konec Zilske ohceti.
Jožko Kert meni, da je srečanje z ziljsko ljudsko pesmijo v njeni izvirnosti ali koncertni preobleki svojevrsten  užitek, ki ga je vredno zaužiti in se ob njem bogatiti. To izkušnjo smo ob pripravljanju programa doživeli tudi sami.

 

 

INGENIUM ENSEMBLE, Ljubljana

Tema: AMOR ET ARMA
• Giaches de Wert (1535–1596): M’ha punt’ Amor
• Giovanni Gastoldi (1550–1622): Amor Vittorioso
• Jacobus Handl Gallus (1550–1591): Heroes pugnate viri fortissimi (HM: 1/12)
• Blaž Strmole (1988): Odi et amo (Gaj Valerij Katul)
• Blaž Strmole (1988): L‘homme armé (francoski srednjeveški napev)

 

 

video posnetek

Tematski sklop Amor & arma je preplet ljubezenske in vojne tematike v renesančnih in neorenesančnih madrigalih. V rimski mitologiji, ki je močno vplivala na renesančno umetnost, imata Venera, boginja ljubezni, in Mars, bog vojne, ljubezensko razmerje, iz katerega izhaja sin Amor oziroma Kupid, vsem znani krilati netilec poželenja. Ta je upodobljen tudi v skladbah M'ha punt' Amor in Amor vittorioso, ki sta sicer pisani v duhu bojne vneme, vendar mišljeni kot parodija na vojaške pesmi. Fanfare in pozivi k orožju izzvenijo komično, saj skladatelja namigujeta na »ljubezenski spopad« dveh ljubimcev. Jacobus Gallus je v duhu glasbene zvrsti 'la battaglia' zložil skladbo Heroes pugnate. Z onomatopoetičnimi sredstvi je uprizoril bojni blišč in trušč, posredno pa častil moško strast do bojevanja ter seveda željo po zmagoslavju, slavi in bogatem plenu. V neorenesančni uglasbitvi Katulove pesmi Odi et amo spremljamo neizprosen notranji boj med ljubeznijo in sovraštvom, ki se hkrati ironično tudi dopolnjujeta in oblikujeta edinstveno izpovedno moč. Ob sklepu k orožju pozove priljubljeni francoski srednjeveški napev L'homme armé, ki so ga skladatelji zelo pogosto uporabili kot glavno temo mašnih delov. V tej priredbi zazveni samostojno ob spremljavi posnemanja starih vojaških glasbil in približa sodobnemu poslušalcu vzdušje srednjeveške bitke.

 

 

KOMORNI PEVSKI ZBOR MYSTERIUM KRANJ

 

 

dirigentka Urška Štampe
klavir Gašper Jereb


Tema: SKICA V MODREM
• Vilko Ukmar (1905–1991): Skica na koncertu, odlomek (Srečko Kosovel)
• George (1898–1937) in Ira Gershwin (1896–1983)/ Mac Huff (1983): A Gershwin portrait,
Fascinating rhythm (George in Ira Gershwin)
• George (1898–1937) in Ira Gershwin (1896–1983)/ Jane Fjelsted: Slap that bass
(George in Ira Gershwin)
• George (1898–1937) in Ira Gershwin (1896–1983)/ Christopher Clapham: I got rhythm
(George in Ira Gershwin)

video posnetek

Skica v modrem je portret skladatelja Georga Gershwina. V likovnem žargonu je lahko skica predhodnica oziroma podlaga za poznejše ustvarjanje. Tako nas Ukmarjeva Skica na koncertu popelje v klasični svet pianista na koncertu in nam s tem skicira skladatelja kot izjemnega pianista. V nadaljevanju dodamo skici modro barvo s pianističnimi odlomki iz Rapsodije v modrem, ki je bilo eno izmed najbolj znanih skladateljevih del.
Povezava sodobnikov Ukmarja in Gerswhina je drzna, prav tako je bila drzna tudi združitev jazza s klasično glasbo v skladateljevem času. Dejstvo je, da sodobniki njegove ideje niso dobro sprejemali. Menili so, da je njegova glasba preveč popularna. Klasična glasba je bila videna kot nekaj boljšega oziroma pomembnejšega, ker pa je Gershwin to mejo prestopil, je bil označen za kulturnega »zločinca«. Izhajal je iz židovske manjšine in je razumel, da je glasba namenjena vsem, in ne samo izbranim oziroma bolj izobraženim.
Poglavitni del Skice v modrem tako predstavlja Gershwinovo ustvarjanje za filme in muzikale. Te popularne skladbe povezuje element ritma, v njegovih kompozicijah pa ga je narekovala črnska glasba. Vsekakor je bilo to več kot drzno glede na razlike med črnci in belci na začetku 20. stoletja v Ameriki. Gershwin se je tako izrazito razlikoval od svoje generacije skladateljev. Zato lahko sklenemo, da je bilo njegovo dojemanje tempa in ritma drugačno, samosvoje in tako čisto posebno.

 

 

VOKALNA SKUPINA VINIKA, Medana

zborovodkinja Franka Žgavec
harmonika Dejan Vidovič, violina Clara Bensa Sluga


Tema: V GOSLIH NAŠIH SMEH IN JOK

• Emil Adamič (1877–1936)/ Miro Kokol (1937): Ciganska (Fran Žgur)
• Robert Schumann (1810–1856)/Dolf von Schmidt: Zigeunerleben (Emanuel von Geibel)
• Patrick Quaggiato (1983): Ciganska balada (Feri Lainšček), noviteta

video posnetek

Ognjevitost, iskrivost, strastnost, spretnost, živahnost, igrivost, temperamentnost so značilnosti ciganov, ki se izražajo ne le v vsakdanjem življenju, ampak tudi v njihovem bogatem glasbenem izročilu. Spevne melodije in izraziti plesni ritmi so v stoletjih očarali vrsto svetovno znanih skladateljev, kot so J. Brahms, G. Bizet, A. Dvořak in R. Schumann. In prav Schumannova skladba je Vokalni skupini Vinika za letošnja Sozvočenja postala izhodišče za pripravo projekta, ki osvetljuje zanimivo in pisano življenje ciganov, njihove  navade in vedenje.
Z naslovom V goslih naših smeh in jok predstavljajo Brike tri skladbe: Adamičevo Ciganska v priredbi Mira Kokola, Schumannovo v priredbi Dolfa Schmidta Zigeunerleben (klavirska spremljava je prirejena za harmoniko) ter Patricka Quaggiata Cigansko balado. Izbrano besedilo Ferija Lainščka smo zaupale našemu mlademu skladatelju. Nastala je skladba za zbor, harmoniko in violino. Ta je na letošnjih Sozvočenjih noviteta, krstno izvedena na regijskem izboru na Dobrovem v Goriških brdih.

 

 

***

 

Prejemniki ostalih nagrad z regijskih predizborov


Priznanja zborovodjem regijskih izborov, ki niso bili izbrani na sklepni koncert, so pa pripravili dobro izbiro sporeda na izbrano temo:

Simon Korošec, Strah v otroških očeh (Vokalna skupina Anamanka, Ribnica)


Tema: STRAH V OTROŠKIH OČEH

• Ramon Noble (1920–1999)/ Adriàn A. Cuello Piraquibis (1975): La llorona (mehiška ljudska)

• Cynthia Gray: Windy Nights (Robert Luis Stevenson)

• Katarina Pustinek Rakar (1979): Strah (Neža Maurer)


Ana Erčulj, Novosti za ženske (Gallina, Ljubljana)

Novosti za ženske

• Andrej Makor (1987): Dobro jutro mamica (ljudska iz Zagorice v Dobrepolju), noviteta

• Andrej Makor (1987): Nevesta le jemlji slovo (ljudska iz Zagorice v Dobrepolju), noviteta

• Mojca Prus (1982): Moški (Mila Kačič)

 


Barbara Kušar, Sladke sanje (Dekliški zbor Gimnazije Kranj)
video posnetek

zborovodja Primož Kerštanj

klavir Primož Kerštanj

Sladke sanje

• Max Reger (1873–1916)/ Gašper Jereb (1985): Maria Wiegenlied (Martin Boelitz)

• Banjamin Britten (1913–1976): Balulalow (James, John in Robert Wedderbun)

• Pavle Merkù (1927): Nana ščeričica (ljudska iz Rezije)

• Eric Whitacre (1970): The Seal Lullaby (Rudyard Kipling)


Ana Černe, Pesmi štirih (Mešani pevski zbor Slamnik, Ihan)

Pesmi štirih

• Tomaž Habe (1947): Jaz (Janez Menart)

• Ana Celin (1988): Opoldanski pastel (Ciril Zlobec)

• Uršula Jašovec (1987): Trobentice (Kajetan Kovič)

• Anže Rozman (1989): Pot (Tone Pavček)


Peter Pogačar, Iz evropske ljudske zakladnice (Dekliški pevski zbor Moj spev, Groblje)

zborovodja Peter Pogačar

Iz evropske ljudske zakladnice

• Carl–Bertil Agnestig (1924): Visa från Utanmyra (švedski ljudski napev, Olof von Dalin)

• Harald Genzmer (1909–2007): So trieben wir den Winter aus (nemška ljudska)

• Emil Adamič (1877–1936): Preljuba tič'ca drenova (slovenska ljudska)

• Alan Cutts (1950): The Star of the County Down (irska ljudska)

• Jurij Tugarinov: Vo pole berëza stojala (ruska ljudska)

Obrazložitev je na posnetku – na začetku programa


Barbara Kovačič, V Ladinem gaju (Pueri Cantores, Dekliški pevski zbor Tolmin)

V Ladinem gaju

(Slovanska ljubezenska ljudska pesem (ukrajinska, ruska, češka, srbska in slovenska) v priredbi skladateljev 20. in 21. stoletja)

zborovodkinja: Barbara Kovačič
klavir Nika Kovačič in Martina Filej
povezovanje (zvočni posnetek)
Tomaž Rauch

• Otmar Mácha (1922–2006): Hoj, hura, hoj (češka ljudska)

• J. Tugarinov: Vo pole berëza stojala (I. Kozlov/ruska ljudska)

• Stephen Hatfield (1956): Sida rudaia (ukrajinska ljudska)

• Ambrož Čopi (1973): Tan dol na ravnin polju (ljudska iz Nadiških dolin)

• Nick Page (1952): Niška banja (srbsko–romski ples)

 

Nagrada enodnevne intenzivne vaje za perspektivno zasedbo z zborovodjem ali mentorjem za vokalno tehniko po izbiri skupine v letu 2013 (400 evrov):
Kulturno umetniško društvo Cantate, Murska Sobota, zb. Dejan Prasl,
Mešani pevski zbor Pomlad Novo Mesto, zb. Alenka Podpečan,
FaVoZa, fantovska vokalna zasedba Gimanzije Celje - Center, zb. Gregor Deleja,
Vokalna skupina Anamanka, Ribnica, zb. Simon Korošec,
Mešani pevski zbor Slamnik Ihan, Ana Černe,
Moški pevski zbor Pobje, Črni vrh, Veronika Škedelj.

 

Nagrada za nakup notne literature strokovne literature ali zborovskih zgoščenk v letu 2013 (200 evrov):
Komorni moški zbor Ptuj, zb. Nina Lorber,
Moški zbor Svoboda Brestanica, zb. Janko Avsenak,
FaVoZa, fantovska vokalna zasedba Gimnazije Celje - Center, zb. Gregor Deleja,
Mešani pevski zbor Surrexit, zb. s. Božena Kutnar,
Dekliški pevski zbor Moj spev, Domžale, Peter Pogačar,
Mešani pesmi zbor Cominum, Komen, Ingrid Tavčar.

 

 

 

 

 

Sozvočenja 2012