GLEDALIŠČE IN LUTKE

 

Podeljeni so matički 49. Linhartovega srečanja!

Od 7. do 9. oktobra 2010 je Postojna že petič zapored gostila Linhartovo srečanje, 49. festival gledaliških skupin Slovenije. Druga za drugo se je zvrstilo osem zvrstno različnih predstav, v katerih so  gledališke skupine dokazale, da je nivo ljubiteljskega gledališča v Sloveniji na zavidljivi ravni. Slovenskim predstavam v primerjavo pa sta se na ogled postavili še skupini iz Hrvaške in Velike Britanije.


Festivalsko vzdušje v gledališko obarvani Postojni je doseglo vrhunec v soboto po predstavi The Rover gledališča Questor's Theatre iz Londona. Najprej je direktor JSKD Igor Teršar Francu Margonu podelil Linhartovo listino, Srečku Centrihu pa Linhartovo plaketo za življensko delo, potem pa je strokovna žirija v sestavi Zvone Šedlbauer, Petra Tanko in Anne Gilmour (Velika Britanija) razglasila najboljše in jim podelila matičke.


Želene kipce so zasluženo prejeli:
MATIČEK ZA NAJBOLJŠO PREDSTAVO V CELOTI


Družinska zadeva, Šentjakobsko gledališče Ljubljana, režija Jaša Jamnik

Pričujoča uprizoritev je razgrnjena pred gledalce kot rahločutna, vendar sproščena freska tako imenovane »navadne« družine – družine našega vsakdana. Samo igralci vedo, kako zahtevna je pravzaprav preprostost likov, ki so se v uprizoritvi Šentjakobskega gledališča med seboj spopadali, ljubili, prezirali, si lagali in prisegali. Zahtevnost preprostosti, navidezni paradoks gledališča, je bil osnovni izziv, s katerim se je režiser Jaša Jamnik ukvarjal in v skupini talentiranih igralcev našel konstruktiven umetniški odgovor. Družinska zadeva posega v svet urbane družbe, ki na malega človeka pritiska nenavadno močno in od posameznika zahteva odrekanje intimnim željam, idealom, osebni  sreči ter lastnemu razmišljanju. Značaji te drame so vpeti med vozne rede podzemne železnice, mestne avtobusne linije, utrip četrti, v katerih imajo svoj lokal, ki jim nudi preživetje in s katerim se v čustvenem in materialnem smislu prebija skozi življenje. Igralski deleži vseh nastopajočih so izjemni, tenkočutno izvedeni, osmišljajo razmerja med njimi in nudijo roko identifikacije gledalcem, od katerih se marsikdo zave, da živi prav takšno odtujeno življenje.


MATIČEK ZA NAJBOLJŠI SKUPINSKI UPRIZORITVENI DOSEŽEK


Životok, Hiša otrok in umetnosti Ljubljana, režija Michal Hecht

Študentsko lutkovno artistična skupina Artizani, Hiša otrok in umetnosti Ljubljana, z izvirnim pristopom sega po po krivici mnogokrat prezrtem izraznem instrumentariju pantomime. Z naselitvijo uprizoritvenih sredstev te gledališke zvrsti, si skupina zagotovi varen in hkrati na moč izzivalen položaj opazovalke. Gre torej za skupino, ki s kolektivnim dosežkom in izjemno disciplino dosega točko izraza, ki z navidezno naivnostjo komentira svet, ki je mnogokrat poln zmot in včasih moralnih spodrsljajev ter vse prej kot igriv in dobrohoten. Čustvena zavzetost slehernega člana skupine nas kot gledalca fascinira, popelje nas skozi zgodbo življenja in njegovega kontinuuma. Nikoli dokončana zgodba se torej pred nami pomenljivo ponavlja in nam daje upanje, da na svoje odločitve vendarle lahko vplivamo in v filozofskem smislu vzamemo življenja v svoje roke – če ne drugače tako, da se ukvarjamo z gledališčem.


MATIČEK ZA NAJBOLJŠO MOŠKO VLOGO



Luka Gluvić, za vlogo Jeffreya v  predstavi Jeffrey Bernard je bolan v izvedbi Gledališča GGNeNi KD Teater Grosuplje.

Prijetno presenečenje in hkrati potrdilo o estetski formiranosti igralca se je zgodilo v uprizoritvi Jeffrey … Igralec Luka Gluvić je kompleksen lik ciničnega londonskega medijskega intelektualca podal s tako redko kredibilnostjo, da bi mu jo zavidal marsikateri poklicni igralec slovenskega prostora.  Vse dimenzije tega lika, njegovo globoko zavoženost, alkoholično razkrojenost, moralno dvomljivost in nesporen cinizem, je izrazil s simpatičnimi sredstvi, ki zagotovo ne vzbujajo odpora, temveč iskreno pomilovanje, saj gre za psihološki in moralni profil osebe, ki je fascinirala svoj družabni krog in hkrati spodbujala s čustvom, ki ga angleži radi izrazijo s terminom »poor bastard«. Luka Gluvić je prijetno presenetil s smislom za agogično delovanje znotraj forme lika, ki ga je živel na odru. Gre torej za zrelo igralsko dejanje, ki ga žirija šteje med najvišje dosežke letošnjega festivala.


MATIČEK ZA NAJBOLJŠO ŽENSKO VLOGO


Meta Černe prejme za vlogo Yolande v predstavi Družinska zadeva v izvedbi Šentjakobskega gledališča Ljubljana.

Ko si režiser zada cilj, da igralka po njegovih napotkih izoblikuje lik omejene osebe, se ponavadi postopek izvedbe izrodi. Igralka se upre in režiser se umakne. V primeru igralskega prispevka Mete Černe je šlo očitno za uspešen postopek, saj se je lotila pričujoče vloge z izjemnim veseljem, žensko avtokritičnostjo, avtohumorjem in jo izoblikovala v pravi posladek znotraj tudi sicer izjemne ekipe. Njena Jojo subtilno niha med dobroto in subordinacijo na eni strani in predmestno ostrino, naveličanostjo nad življenjem s človekom, ki je ne mara na drugi strani. Iz usodnega kroga izrazov: »pakaža«, »pofl«,«žlota«, polljudje, »forštat«, »demi mond« in tako naprej igralka Meta Černe ohranja dostojanstveno skrb za ubogo paro, ki jo kot igralka ustvari. Sposobnost transformacije v navidezno manjvredno družbeno bitje  je opravila z zadržano igralsko eleganco in svojsko briljanco izraza.


Dodatne informacije

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti
Štefanova 5, 1000 Ljubljana

 

Matjaž Šmalc,
strokovni svetovalec za gledališko in lutkovno dejavnost
Tel: 01/ 2410 511
Faks: 01/ 2410 510
E- pošta: matjaz.smalc@jskd.si

 

Franci Cotman, strokovni sodelavec za multimedijsko dejavnost
Tel: 01/ 2410 523
Faks: 01/ 2410 510
E-pošta: franci.cotman@jskd.si

 

 

Fotogalerija

 

Fotogalerija

Program

Lansko, 48. Linhartovo srečanje, Postojna, 24.-26.9.2009