english organizacija kulturna mreža priznanja in nagrade aktualno financiranje

Folklornik 2010

Glasilo JSKD, namenjeno poustvarjalcem ljudskega izročila. Šesta številka obsega 178 strani formata A4 in notno prilogo (30 strani). Vsebuje preko 150 črnobelih in nekaj deset barvnih fotografij.

število strani 178
leto izdaje 2010
Cena: 9,00 €

Zaloga: Na zalogi

ali

Folklornik 2010

Dvokliknite za ogled slike v polni velikosti

Pomanjšava
Povečava

Opis

Naloga folklornih skupin na Slovenskem je, da poustvarjajo različne oblike plesnega in z njim povezanega izročila, tako da je v odrskih postavitvah, ki morajo biti sodobnemu človeku gledljive, v oblikovnem pogledu čim manj spremenjeno. Otroške folklorne skupine ob spoznavanju plesnega izročila posebno pozornost namenjajo otroškim igram in interpretaciji vsebin, ki so blizu otrokovemu nekdanjemu in sedanjemu življenju, pevske in godčevske skupine pa z izvedbami v sodobnosti ohranjajo spomin na nekdanje glasbene prakse ljudi iz ruralnih okolij.

Po dobrih izkušnjah iz preteklih let so v notni prilogi vključene priredbe, ki jih je za malo godbo pripravil Julijan Strajnar.

V Strokovnih pretresih objavljamo štiri prispevke. O dvoglasju in večglasju v Prekmurju je na podlagi analize terenskih posnetkov pisala dr. Urša Šivic, Jasna Vidakovič je v prispevku Z ljudsko pesmijo v nove čase strnila izkušnje z lanskoletnih regijskih srečanj pevskih in godčevskih skupin, članek Igorja Krivokapiča Medenina in patina ali Potovanje skozi čas slovenskega godbeništva se vsebinsko navezuje na prilogo Julijana Stranarja in med drugim na kratko razkriva razvoj pihalnih godb na Slovenskem, Tomaž Rauch pa v prispevku Včasih je staro boljše od novega opozarja na pomen izbire primernih inštrumentov za igranje v folklornih skupinah.

Novost letošnjega Folklornika je rubrika Razmišljanja, v kateri boste našli prispevke avtorjev, ki se analitično ozirajo v preteklo prakso in iščejo odgovore, ki bi pomagali razvijanju folklorne dejavnosti v prihodnje. Mag. Andrej Košič v prispevku 60 let – gremo naprej! piše o jubilejnem koncertu Folklorne skupine Sava iz Kranja, odgovarja pa mu Tomaž Gantar, ki smo mu Košičev prispevek že pred objavo ponudili v branje in ga prosili, da poda le svoje videnje obravnavanega dogodka. O potrebi in želji po kakovostni izvedbi programov folklornih skupin v prispevku O »štancanju« in »ljudskosti« piše Ana Eterović, Viktor Vajngerl v prispevku Zahvala starim in možnost mladim razmišlja o prepočasnem »upokojevanju« folklornikov na vodstvenih mestih, Tomaž Rauch pa v prispevku Mladi in ljudska glasba opozarja na dejavnike, ki vplivajo na načine poustvarjanja ljudske glasbe. Vasja Samec v prispevku Kako in kaj z našim folklorizmom in mag. Andrej Košič v prispevku Brez muje se še čevelj ne obuje med drugim opozarjata, da dobre folklorne skupine ni brez dobrega vodja, mag. Metka Knific v prispevku O programih otroških folklornih skupin nagovarja vodje k resnemu delu, Tomaž Simetinger pa v prispevku Plesno izročilo med izseljenci, napisanem na podlagi stika s folklorniki v Argentini, razmišlja o folklorni dejavnosti pri njih.

V gradivu boste našli pet prispevkov. Prispevek Alenke Podlogar Nedolžna belina ob številnih starih fotografijah razkriva posebnosti oblačenja nevest, Andreja Hafner je na terenu zbirala otroško izročilo in pripravila prispevek Otroške igre iz Škofje Loke in njene okolice, z zbiranjem otroškega izročila se je ukvarjala tudi Dragica Markun in se v prispevku »Iz zaprašenega podstrešja« posvetila otroškim igračam, o istrskem izročilu je v prispevku »Od tab't je pasalo dosti let ...« pisala Mojca Lepej, Tomaž Gantar pa v prispevku Fenomen: ta potrkan ples opozarja na posebnosti tega plesa.

V Folklornik je vključena še ena nova vsebina, in sicer Oživljanja, s katero želimo opozoriti na željo in potrebo po oživljanju oprekljanja na Slovenskem. O projektu, ki ga v zvezi s tem vodi JSKD, sem pisal sam, Romeo Volk je pisal o oprekljanju na Slovenskem, Robert Furar je dodal prispevek o Herbertu Rustu, izdelovalcu oprekljev iz Avstrije, s podrobnejšimi podatki o opreklju samem, Nina Volk pa je kot primer pripravila glasbeno priredbo za godčevske sestave z oprekljem.

Sledijo prispevki v rubriki Kako delati, kjer avtorji (Saša Meglič, Klavdija Žabot, Katja Kavkler, Mojca Kmetec, Ljoba Jenče, mag. Simona Moličnik, Alenka Pakiž, Simona Rožman Strnad in dr. Bojan Knific) razmišljajo o naši dejavnosti nasploh (Zavedanje pomena folklorne dejavnosti), o mislih, ki so bile izrečene na okrogli mizi na nadaljevalnem seminarju za vodje folklornih skupin (Ti, kaj pa ti misliš?), o drugačni odrski postavitvi Folklorne skupine ŽKUD Tine Rožanc (Iskali smo nekaj novega), o delu s predšolskimi otroki (Ljudsko izročilo v vrtcu), o poustvarjanju pesemskega izročila (Petja se ne naučimo iz knjig), o oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi (Sodelovanje z mediji), o rabi vrhnjih oblačil pri plesu (Kostumsko podobo naj sestavljajo tudi suknjiči), o organiziranju prireditev (Izkušnje s pripravo srečanj folklornih skupin, Bonton in organizacija kulturnih prireditev) in o projektnem delu manjšinskih etničnih skupnosti (Smernice društvom manjšinskih etničnih skupnosti).

Sledijo še štiri stalne rubrike. V rubriki Predstavljamo objavljamo dva intervjuja in nekaj prispevkov, povezanih z delom in razvojem folklornih skupin, v Poročilih in ocenah avtorji pišejo o seminarjih, srečanjih in drugih prireditvah, rubrika Napovedujemo prinaša načrt izobraževanj in prireditev JSKD ter napoved posebne vokalne delavnice, v rubriki Priporočamo v branje, poslušanje … pa vas avtorji nagovarjajo k nakupu knjige, branju stanovskega glasila in poslušanju dveh zgoščenk.

Barvne strani smo tokrat namenili izključno fotografijam, ki so nastale v Beltincih na 1. delu državnega srečanja odraslih folklornih skupin, in se na tem mestu iskreno zahvaljujemo našemu nadvse zvestemu in odličnemu fotografu Janezu Erženu, ki je prispeval veliko večino fotografij, objavljenih v dosedanjih šestih številkah Folklornika. Ob nedavnem odhodu v pokoj mu želimo, da bi lepo preživljal tretje življenjsko obdobje in da bi se kdaj pa kdaj še spomnil na nas. Mi se nanj brez dvoma bomo.