english organizacija kulturna mreža priznanja in nagrade aktualno financiranje

Folklornik 2012

Glasilo JSKD, namenjeno poustvarjalcem ljudskega izročila. Osma številka obsega 234 strani formata A4.

število strani 234
leto izdaje 2012
Cena: 9,00 €

Zaloga: Na zalogi

ali

Folklornik 2012

Dvokliknite za ogled slike v polni velikosti

Pomanjšava
Povečava

Opis

Miniva leto dni, odkar je izšla zadnja številka glasila Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, namenjenega folklornim, pevskim in godčevskim skupi¬nam ter drugim, ki jih tako ali drugače zanima ljubiteljsko ukvarjanje z raziskovanjem in poustvarjanjem izročila. Vsega, kar smo se v okviru formalno organiziranih posvetov in manj formalnih srečanj s folklorniki in z ljudmi, ki dejavno sooblikujejo razvoj folklorne dejavnosti, pogovarjali, v Folklorniku ni mogoče objaviti, trudimo pa se, da bi objavili čim več skrbno in premišljeno pripravljenih prispevkov, ki strokovno in hkrati prijazno širijo vedenje o plesnem, godčevskem in pevskem izročilu ter oblačilni dediščini. Hkrati s tem si prizadevamo predstaviti in širiti predstave o možnostih folklorni dejavnosti ustreznega interpretiranja plesnega in z njim povezanega ali v sodobnosti povezljivega izročila.

V uredništvu Folklornika smo pred leti razmišljali, da bi bilo primerno objavljati tematske številke glasila, torej izdaje, ki bi se podrobno posvetile enemu področju delovanja folklornih, pevskih in godčevskih skupin oziroma eni temi, ki bi bila obdelana z različnih vidikov. Ideja se do zdaj ni uresničila zaradi več vzrokov, med drugim zaradi želje, da bi bila njegova vsebina pestra, zanimiva čim več ljudem in čim bolj aktualna, hkrati s tem pa je res, da se je včasih namerno in drugič naključno za eno številko nabralo več podobnih prispevkov, ki so obdelovali sorodne teme. Tako so posamezne številke Folklornika prinašale več gradiva in napotkov za delo z otroškimi folklornimi skupinami, v drugih je bila večja pozornost posvečena pevskemu ali inštrumentalnoglasbenemu izročilu, lanska številka in še kakšna pred njo pa je bila prenapolnjena s prispevki o oblačilni dediščini. Očitek, ki je tu in tam izrečen, in sicer da se v folklornih skupinah in Folklorniku premalo ukvarjamo s plesom, je na mestu, zato smo za to številko glasila k pisanju povabili več piscev, za katere smo menili, da bi lahko ponudili nova vedenja o plesih, ki bi bili lahko zanimivi za folklorno dejavnost, piscev, ki bi prevetrili dosedanja stališča do poustvarjanja plesnega izročila in pokazali možne poti prihodnjega razvoja folklorne dejavnosti. Žal vseh prispevkov, za katere smo bili dogovorjeni, nismo prejeli, a upamo, da bomo vsaj kakšnega od njih lahko objavili v prihodnji številki. Za tokratno pa smo prejeli precej drugih – tako s področja plesnega izročila, kakor tudi z drugih področij delovanja slovenskih folklornih, pevskih in godčevskih skupin ter tokrat tudi nekaj prispevkov s področja delovanja folklornih skupin manjšinskih etničnih skupnosti. Zanimivi prispevki so nastali ob strokovnem posvetu o nesnovni kulturni dediščini in folklornih skupinah, ki smo ga februarja 2012 pripravili skupaj z Zvezo ljudskih tradicijskih skupin Slovenije.

Tako v tokratni številki Folklornika v rubriki Strokovni pretresi objavljamo podrobno in skrbno obravnavo barvil in barv v nekdanjem oblačenju avtorice Janje Korun, ki na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo predava o kostumografiji in scenografiji. V isti rubriki objavljamo krajši prispevek Romea Volka o trianglu – glasbilu, za katerega bi morda kdo pomislil, da ne sodi v našo glasbeno tradicijo, še manj v folklorno skupino.

Sledi obsežnejša rubrika Razmišljanja, v kateri v prvem delu objavljamo prispevke, ki so v osnutku nastali pred strokovnim posvetom o nesnovni kulturni dediščini in folklornih skupinah, v obliki, kot so objavljeni, pa po njem. Pripravili so jih ljudje, ki se bolj ali manj pogosto znanstveno, strokovno, organizacijsko ali ljubiteljsko srečujejo s folklorno dejavnostjo, in sicer Magdalena Tovornik, Naško Križnar, Adela Pukl, Anja Soršak, Bruno Ravnikar, Vasja Samec, Neva Trampuš, Vesna Bajić Stojiljković, Mirko Ramovš, Tomaž Simetinger, Branka Moškon in Nežka Lubej. Na to mestu bi sodil še prispevek Ide Dolšek, ki je na posvetu predstavljala špinerbal – ples predilcev, a smo njen prispevek o tem v enem od Folklornikov že objavili, o projektu špinerbala, ki ga je izvedla Folklorna skupina Javorje iz Šmartna pri Litiji, pa tokrat v rubriki Kako delati piše Irena Zidar. Poleg prispevkov s posveta smo rubriki Razmišljanja dodali še tri prispevke, in sicer pomisleke in dileme Andreja Košiča o smiselnosti in primernosti ocenjevanja folklornih skupin na srečanjih, ki jih pripravlja Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, razmišljanje Simone Moličnik o izdajanju zgoščenk z ljudsko glasbo in misli Petre Nograšek po triletnem strokovnem spremljanju otroških folklornih skupin na regijski ravni.

V rubriki Gradivo tokrat objavljamo zanimive osebne izkušnje s terenom in odrskim poustvarjanjem izročila Jureta Kravanje, sledijo pa objave izsledkov ljubiteljskih terenskih raziskovanj začetnih seminaristov; Alanka Holešek je opisala plesno izročilo Čezsoče, kakršnega se spominjajo danes najstarejši domačini, Marija Mežnar in Simon Brlogar sta pisala o plesih v domači vasi – na Dovjem, Nevenka Gungl o plesih pri Mariji Snežni ter Ljubinica in Štefan Huzjan o plesih v spominu ljudi iz Turnišča. Neda Lah je za isto rubriko napisala prispevek o plesu v Krepljah na Krasu, Janez Slapar, ki mu je ljubše domače ime Temšak, je pisal o godcih in godčevstvu v Lomu nad Tržičem, Nina Volk je pripravila transkripcije treh pesmi, ki so jih prepevali udeleženci seminarja ob državnem srečanju pevskih in godčevskih skupin leta 2010, Marija Makarovič pa je za objavo pripravila že pred desetletji zbrano gradivo o nekdanjem oblačenju prebivalstva v okolici Velenja.

V rubriki Kako delati Tomaž Simetinger objavlja nekaj osnovnih napotkov vsem, ki bi želeli ljubiteljsko na terenu raziskovati plesno izročilo, Anita Matkovič razmišlja o ustreznosti interpretacij nekdanjega oblačenja Belokranjcev, Katja Rizmal, Rok Vovk in Breda Flego pišejo o svojih izkušnjah s pripravo ljudskemu izročilu namenjenih kulturnih dnevov v osnovni šoli, Aleksander Sašo Zupan piše o zahtevnem projektu oblikovanja in izdelave novih folklornih kostumov, Alenka Pakiž o modnih časopisih, ki so že v 19. stoletju prihajali v hiše naših prednikov, in že omenjena Irena Zidar o špinerbalu.

Navedenemu sledi obsežna rubrika Predstavljamo in poročamo s številnimi prispevki, od katerih mnogi ob oziranju v preteklost ponujajo pot v prihodnost, rubrika Priporočamo v branje, poslušanje … in rubrika Napovedujemo. Folklornik končujemo z Utrinki z naših srečanj, ujetimi v fotografski objektiv, uvodnik pa kot po navadi velja skleniti s povabilom k pisanju prispevkov za prihodnjo številko. Ne čakajte na jutri. Svoja razmišljanja, ideje, izkušnje, znanja … delite z drugimi bralci Folklornika. Lepo je brati, kar pišejo drugi, a občutki so prijetni tudi tedaj, ko vemo, da nekdo bere tisto, kar pišemo sami.

Dr. Bojan Knific