english organizacija kulturna mreža priznanja in nagrade aktualno financiranje

Folklornik 2016

Glasilo JSKD, namenjeno poustvarjalcem ljudskega izročila. Dvanajsta številka obsega 121 strani formata A4.

število strani 121
leto izdaje 2016
Cena: 10,00 €

Zaloga: Na zalogi

ali

Folklornik 2016

Dvokliknite za ogled slike v polni velikosti

Pomanjšava
Povečava

Opis

IZ UVODNIKA
Tako dinamična področja kot je folklorna dejavnost, so podvrženana nenehnim bolj ali manj velikim spremembam. Med razmišljanjem o tem se mi je v mislih odvila predstava, ki so jo izvedli pred dobrimi sto leti. Njen francoski naslov je bil Le Sacre du Printemps-Posvečenje pomladi.
Ko je Sergej Djagilev 29. maja 1913 na oder postavil znameniti balet Posvečenje pomladi, so plesni in glasbeni zgodovinski tokovi doživeli močan preobrat. Koreografija Vaslava Nižinskega in glasba Igorja Stravinskega sta na premieri poskrbela za prvovrsten škandal. Del publike se je v dvorani zgražal in ogorčeno vpil ter se rogal norostim, videnim na odru. Drugi pa so ploskali in navdušeno vzklikali nad povsem drugačno predstavo, ki je bila velik izziv takratnemu gledalcu. Navdušenje in neodobravanje med publiko je bilo tako veliko, da naj bi si gledalci zaradi različnih mnenj med seboj celo delili klofute. Sergej Djagilev pa je v dvorani prižigal in ugašal luči, da bi pomiril publiko. Bil je besen in obupan, a takrat še ni vedel, da je priča pomembnim dogodkom v zgodovini plesa in glasbe.
Danes velja Posvečenje pomladi za enega najbolj znanih baletov vseh časov, ki so ključno doprinesli k razvoju tega plesnega žanra. Djagilev, Stravinski in Nižinski so stopili korak naprej od takrat uveljavljenih baletnih pristopov in kaj lahko bi se zgodilo, da bi se takšen poskus končal povsem drugače, klavrno in na smetišču zgodovine. Pa se ni, zato to delo še danes velja za železni repertoar skoraj vsake baletne hiše.
Kaj imata skupnega Posvečenje pomladi in folklorna dejavnost. Gre za simbolno povezavo s spremembami, ki jih je napovedala ta predstava in spremembami, ki se dogajajo tudi pri plesnem (po)ustvarjanju. Če je Posvečenje pomladi leta 1913 povzročilo val razburjenja in odobravanja hkrati, lahko v zadnjem času marsikdaj naletimo na kakšno vzporednico s takratnim dogajanjem v Parizu tudi v današnji folklorni dejavnosti pri nas. Opaziti gre, da se predvsem mlajši marsikdaj načrtno in zavestno skušajo umakniti nekaterim konceptom, ki razlagajo folklorne skupine kot živi muzej. V svojih koreografskih delih se raje soočajo in preizprašujejo razne estetske in umetniške koncepte ter tako skušajo najti svojo vizijo folkloriziranih oblik plesa.
Na Slovenskem smo tako vajeni nekaterih pristopov, uveljavljenih že dlje časa, poleg katerih so pričeli vznikati novi premisleki, kako koreografirati tudi na drugačen način. Ne glede na to, kateri od pristopov je posameznemu koreografu bližji, je prav, da se lahko v (po)ustvarjalnosti izražajo vsi, tako tisti, ki so jim bližji »tradicionalnejši« pogledi na to vrsto umetnosti, kot tisti, ki bi radi stopili še korak naprej.
Oder je namreč prostor umetnosti in umetnost brez svobodnih sobivanj različnih umetniških praks ne more obstajati. Prav je, da si priznavamo pravico do različnih odrskih pristopov, k čemur bo gotovo pripomogel tudi odprt dialog, kot ga omogoča naše glasilo Folklornik.

Že pred, predvsem pa med pripravljanjem Folklornika se je porodilo še nekaj idej za naprej. Tako smo že pričeli snovati prihodnjo številko Folklornika. Radi bi jo posvetili godcem in godčevstvu, s tem pa se dotaknili tistega področja folklorne dejavnosti, ki mu Folklornik še ni bil posvečen ter je za vse poustvarjalce nepogrešljivo. V uvodniku naj posebej poudarim še eno dejstvo. V letošnjem glasilu smo se sicer želeli spomniti človeka, ki je letos dopolnil 80 let, v preteklosti pa veliko sodeloval tudi s folklornimi skupinami – to je Julijan Strajnar, vendar smo se odločili, da se mu zaradi vsebine glasila posveti prihodnja številka. Kljub temu naj mu v svojem imenu in imenu vseh snovalcev Folklornika zaželim vse dobro in še na mnoga leta!
Uvodne besede naj izzvenijo kot izziv tudi vsem tistim, ki se z godčevstvom ne ukvarjate. V uredništvu bi si želeli čim več različnih pobud in raznovrstnih prispevkov. Vsaka zamisel, vprašanje ali tema bodo več kot dobrodošli, zato naj vas povabim, da jih pošljete na elektronski naslov: tomaz.simetinger@gmail.com ali katarina.srimpf@jskd.si.
Prijetno branje!


VSEBINA

UVODNIK
Tomaž Simetinger: FOLKLORNO POSVEČENJE POMLADI

STROKOVNI PRETRESI
Saša Poljak Istenič: TRADICIJA MED AVTENTIČNOSTJO IN USTVARJALNOSTJO
Anže Kerč: ANIN PLES—ELITNI PLES V ROGAŠKI SLATINI

Anja Cizel: »NEUMNI VALČEK UNIČUJE ZDRAVJE MLADENIČEV IN MLADENK!«
Valček kot primer plesne medikalizacije

RAZMIŠLJANJA
Tjaša Ferenc Trampuš: KUH‘NA? SE RES KAJ KUHA?

GRADIVO
Katarina Gorše: KO POPEVAŠ, POPEVAJ S SRCEM!
Primer pesemskega izročila družine Rom z Dobličke Gore v Beli krajini

KAKO DELATI
Žiga Bratoš: PLES JE UČENJE ZA ŽIVLJENJE
Jasna Pinoza: POUČEVANJE PLESA SLEPE IN SLABOVIDNE MLADINE
Mojca Pažon: PROJEKT OHRANJANJA LJUDSKIH PRIPOVEDI

PREDSTAVLJAMO
Tjaša Ferenc Trampuš: LJUDSKA JE KUL
Razpis JSKD za interprete ljudskih pesmi in viž
Anja Cizel: PLESNI INKUBATOR
Projekt Akademske folklorne skupine France Marolt
Lucija Kavčič: NISO BILI VSI GOLI IN BOSI
Predstavitev oblačenja otrok v 19. in začetku 20. stoletja
Mirjam Štrukelj: PASTIRČKOV DAN
Saša Meglič: ŽE PETDESET LET PLES JE NAŠ SVET
Nežka Lubej: 45 LET DELOVANJA OTROŠKE FOLKLORNE SKUPINE V CIRKOVCAH
Damjana Čuden Osredkar: ŽIDANIH 10
Miranda Novak: KAJ SO NAM ZAPUSTILI NA KRASU
10 let delovanja Kulturnega društva Kraški šopek, Sežana
Bojan Knific: TRDO DELO IN MOČNA VOLJA
10 let Otroške folklorne skupine Šentlora OŠ Šentjernej

POROČILA IN OCENE
Klavdija Žabot: POVZETEK REGIJSKIH IN DRŽAVNIH SREČANJ ODRASLIH
FOLKLORNIH SKUPIN MED 2014 IN 2016
Maja Miklavž Sintič: RINGARAJA 2016
Metka Knific Zaletelj: REGIJSKA SREČANJA OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN
Tjaša Ferenc Trampuš: 3. TEKMOVANJE PAROV V LJUDSKIH PLESIH
Tanja Gobec in Saška T. Ocvirk: MLADI LJUDSKO BLAGO ČUTIJO DRUGAČE
Mladinska folklorna skupina Lintvar je ena redkih, ki v tem starostnem obdobju ostaja zvesta folklorni dejavnosti.
Tanja Drašler: INKOGNITO
68. letna plesna predstava Akademske folklorne skupine France Marolt
Anže Kerč: VESELA VIGRED — 52. CELOVEČERNA PRODUKCIJA AKADEMSKE FOLKLORNE SKUPINE ŠTUDENT IZ MARIBORA
Hana Brezovnik: SVETLOBA — LETNI NASTOP FOLKLORNE SKUPINE ŽELEZNIČARSKEGA KULTURNO-UMETNIŠKEGA DRUŠTVA TINE ROŽANC
Janko Dolinar: OD NITKE DO »NOŠE«
Kako je nastajal in nastal polhograjski kostum
Ljubinica in Štefan Huzjan
PLESALI SMO V ZALAEGERSZEGU

PRIPOROČAMO V BRANJE
Katarina Šrimpf Vendramin: OBLAČILNA KULTURA V MEŽIŠKI DOLINI

NAPOVEDUJEMO
NAPOVEDUJEMO ČETRTI TEDEN LJUBITELJSKE KULTURE (TLK) IN VABIMO K SODELOVANJU!
TEDEN LJUBITELJSKE KULTURE JE PRAZNIK USTVARJALNOSTI, POVEZOVANJA IN ODPRTOSTI –OD 12. DO 21. MAJA 2017
PROGRAMI OBMOČNIH IZPOSTAV JSKD ZA LETO 2017