english organizacija kulturna mreža priznanja in nagrade aktualno financiranje

Naši zbori, letnik 2012, notni zvezek 2

2. notni zvezek revije Naši zbori, letnik 62

število strani 40
leto izdaje 2012
Cena: 7,00 €

Zaloga: Na zalogi

ali

Naši zbori, letnik 2012, notni zvezek 2

Dvokliknite za ogled slike v polni velikosti

Pomanjšava
Povečava

Opis

VSEBINA:

MEŠANI ZBORI
Matija Krečič: LINČICA TURKINČICA (ljudska iz Rezije; prir. Katja Krečič)
Adi Danev: OJ BOŽIME – SDRINDULAILE (po starem furlanskem motivu))

MOŠKI ZBORI
Walter Lo Nigro: CANZONA II – POD OKNOM (France Prešeren)
Ambrož Čopi: TRI FANTOVSKE PESMI (Feri Lainšček)
1.) Ljubim
2.) Sanje so večne
3.) Bil sem srečen danes

ŽENSKI ZBORI
Patrick Quaggiato: CIGANSKA BALADA (Feri Lainšček)
Andrej Makor: DVE O SLOVESU (iz Zagorice v Dobrepolju)
1.) Dobro jutro, mamica
2.) Nevesta, le jemlji slovo


VIZITKE:

Matija Krečič
LINČICA TURKINČICA
Linčica Turkinčica je rezijanska ljudska pesem. Gre za znano pripoved o kralju Matjažu, ujetniku na turškem in hčeri turškega kralja Alenki, ki želi Matjaža rešiti in omožiti. Kratkemu ljudskemu napevu sem dopisal nadaljevanje, dal pa sem tudi predelati besedilo v trokitično formo. Glasba naj teče gladko in logično, posebno pozornost pa je potrebno nameniti pripovednemu loku skladbe.

Adi Danev
OJ BOŽIME – SDRINDULAILE
Motiv te furlanske narodne pesmi sem dobil na začetku 80. let od glasbenega raziskovalca Davida Liania (tisti čas sva oba delala v gledališču La Fenice). Melodijo sem že takrat harmoniziral za zbor gledališča, ki jo je velikokrat izvedel. Kasneje sem slučajno dobil isti motiv v priredbi Ubalda Vrabca s slovenskim besedilom Oj, božime. Kako je prišlo do te verzije, mi ni znano. Odločil sem se, da zanimiv motiv predelam na novi osnovi tako, da teksta pomešam in ju vložim v nov in prost melodično-harmonični sestav.
Beseda sdrindulaile (zdrindulajle) izhaja iz glagola zibati. Pesem je torej nežna uspavanka. Združitev obeh tekstov naj bi tudi opozarjala na dejstvo, da furlanske besede podčrtavajo zibanje, torej nove rodove in nove ljudi, slovenske pa tožijo nad bridko usodo naroda, ki zapušča rojstne kraje.
Napotnik za izvedbo:
– Začetni pppp tenorjev dobimo tako, da noto C zapojemo najprej brenčeče in nastali zvok »diminuiramo«, kolikor se da. Ko dobimo superpianissimo, vložimo vanj zlog »sdrin«, ki ga komaj izgovorimo – skoraj brez premika ustnic; čistost začetnega brenčečega pppp mora ostati nedotaknjena. Frazo nato zapojemo na tej podlagi.
– Soglasnik I v besedi sdrindilaile izgovorimo samo s hitrim migom jezika, brez premika ustnic.
– Srednji del skladbe (ff) zapojmo s čim manjšimi zagoni sape, ki mora enakomerno teči kot pri instrumentu (vokalni legato).
– Vsa skladba je v bistvu en sam dolg in progresiven crescendo do ff in še daljši diminuendo do konca. Zadnji »o« najprej počasi spremenimo v »u«, pri čemer ustnic sploh ne premaknemo, potem v brenčeč zvok in dolgo nadaljujemo z diminuendom (tudi 10, 15 sekund).

Ambrož Čopi
TRI FANTOVSKE PESMI
Slike slikarja Mateja Metlikoviča so me nagovorile in navdahnile.
Vzdušje se je nekako naselilo v meni in našlo svojo povednost skozi čudovita besedila Ferija Lainščka. Glasba je spontano prihajala in besedila pesmi ozvočila. Oba, slikar in poet, govorita o ljubezni iskreno in jo hkrati dvigata tudi na duhovno raven čutenja.
Prva v ciklu je tako nastala in bila izvedena na prijateljevi poroki z željo, da začutimo a izpoveduje ljubezen s pravo močjo in čutnostjo. Drugi dve sta nato nastali kot refleksija prve, ji dodala trpko in svetlo stran ljubezni.
Tako cikel TRI FANTOVSKE PESMI (1. Ljubim, 2. Sanje so večne, 3. Bil sem srečen danes) poje o ljubezni skorajda naivno in vzneseno. Taka je ljubezen ... kdo bi jo razumel?
Prepustimo se ji in jo začutimo.

Walter Lo Nigro
CANZONA II (POD OKNOM)
Že misel o uglasbitvi Prešernovih pesmi je predrzna, saj sta njuni spevnost in popolnost zaokroženi. A prav ta popolnost, ki se ji nisem mogel odreči, mi je velela, naj dam svojo najintimnejšo melodijo eni od teh mojstrovin. Da ne bi zmotil čudovitega ravnotežja Prešernovega speva, sem se odločil za najpreprostejše glasbene forme. S tem izražam spoštovanje našemu humanističnemu junaku in pojem skupaj z njim.
Canzona II (Pod oknom) je del triptiha Prešernovih pesmi, ki opevajo gorečo ljubezen. Po že objavljeni Canzoni I (Vso srečo ti želim) je sledila navedena Canzona II, pred kratkim pa sem napisal tudi Canzono III (Ondan si začela). Vse so za moški sestav.
Opomba: Ker je v prejšnji števiki pod tem naslovom prišlo po pomoti do natisa starejše Canzone I, tokrat objavljamo pravo partituro.

Patrick Quaggiato
CIGANSKA BALADA
Kaj vsega lahko občutimo ob poslušanju ciganskih interpretov in kaj vsega se skriva v njihovem sporočilu. Ta glasba je zelo bogata in izhaja direktno iz duše. Naslov Ciganska balada nekako vara (varati je lahko ena ciganska
lastnost) pričakovanje poslušalca. Res je, da se skladba začne v počasnem tempu, a se med samim dogajanjem spremeni. Imeli bomo dve glasbeni situaciji, ki se izmenjujeta: prva bo počasna, otožna, melanholična in lirična, druga pa hitra, energična, vneta, ritmična in virtuozna. Stil skladbe se zelo približuje standardom čardaša, a sem seveda dodal kako svojo primes. Da bi ustvaril še boljši ciganski učinek sem ženskemu zboru dodal violino in harmoniko. Med instrumentalnimi točkami lahko zbor zapolni pavze z gibi, lahko ustvari enostavno koreografijo (npr. ples v krogu itd.) in lahko usmerja v poslušalca varljiv pogled. Pevci in instrumentalisti naj se med izvedbo zavedajo, da so res pravi cigani in skladba bo zaživela v pravi obliki.

Andrej Makor
DVE O SLOVESU
Ob slovesu zapuščamo ustaljeno obliko življenja in vstopamo v neznano. Slovo
nas navdaja s pričakovanji, negotovostjo, s strahom in vse to je čutiti že v
starih ljudskih napevih.
Na pobudo Ane Erčulj (umetniška vodja Vokalne skupine Gallina iz Ljubljane),
sem izmed zvočnih posnetkov ljudskih pevcev iz Zagorice v Dobrepolju, izbral
ljudski pesmi, ki sta ju
zapeli Ančka Lazar in Marija Erčulj.
Pri prirejanju je bil moj glavni namen, da ohranim ljudski temperament,
vendar v urejeni zborovski obliki. Da bi napevoma povečal izraznost in
dinamičnost sem ju na nekaterih mestih dodatno obarval in okrepil. To sem
skušal doseči s tradicionalnim glasbeno-kompozicijskim pristopom, z jasno
glasbeno teksturo, ponekod z imitacijskim vodenjem glasov, z disonančnimi
napetostmi med posameznimi linijami, z motivično gradnjo ter
z ležečimi toni in barvami, ki se pojavljajo v odnosu z melodijo.
Največjo pozornost pa sem usmeril prav k oblikovanju linij – melodij
posameznega glasu, to pa zato, ker sem priredbi pisal za ženski kvartet – za
štiri solistične glasove.
Skladbi sta bili prvič izvedeni na letnem koncertu Vokalne skupine Gallina
29. 10. 2012 v Ljubljani. Predstavljeni pa sta bili tudi na Sozvočenjih.