english organizacija kulturna mreža priznanja in nagrade aktualno financiranje

Naši zbori, letnik 2009, notni zvezek 2

2. notna številka revije Naši zbori, letnik 59

število strani 39
leto izdaje 2009
Cena: 7,00 €

Zaloga: Na zalogi

ali

Naši zbori, letnik 2009, notni zvezek 2

Dvokliknite za ogled slike v polni velikosti

Pomanjšava
Povečava

Opis

VSEBINA

MEŠANI ZBORI
Radovan Gobec: NE OURI, NE SEJAJ! (prekmurska ljudska)
Radovan Gobec: SPEIVAJ NAMA, KATICA! (prekmurska ljudska)
Radovan Gobec: MICIKA F PÜNGRADI (porabska ljudska)
Jure Robežnik / Samo Ivačič: ORION (Gregor Strniša)

MOŠKI ZBORI
Radovan Gobec: VÖRA BIJE (prekmurska ljudska)
Po ariji B. Ipavca/Franci Steban: TEBI LE SE GLÁSI SPEV LJUBEĆI MOJ (Anton Funtek)
Hrabroslav Otmar Vogrič: LAHKO NOČ (Ivana Zupan)
Josip Verbič: VASOVALEC (J. E. Polàk) – popravljena verzija iz Naših zborov2009, notni zvezek 1

ŽENSKI ZBORI
Andrej Misson: FANT IN DEKLICA (Vida Jeraj; priredil Andrej Misson)
Oskar Dev/Lojze Lebič: ŠOCEJ, MOJ SEL (koroška ljudska)
Tadeja Vulc: PRIČAKOVANJE (Alojz Gradnik)


VIZITKE K SKLADBAM

Mitja Gobec
Naši zbori se z objavo štirih skladb poklanjajo spominu na Radovana Gobca, skladatelja, pedagoga, zborovodje in dolgoletnega urednika revij Grlica in Naši zbori. Ob 100. obletnici rojstva je njegov sin Mitja Gobec v NUK-u izbral štiri rokopisne skladbe, ki do sedaj še niso bile natisnjene. Pri vseh gre za koncertne obdelave. Dobrodošle bodo boljšim mešanim in moškim zborom.

NE OURI, NE SEJAJ!
Skladba je nastala leta 1981 za mešani zbor in je bila kasneje, leta 1987, prestavljena tudi v ženski zbor. Skladba je prekomponirana in bogata v kromatiki, kar ji daje posebno draž. Zborovodje naj dosledno upoštevajo vse dinamične in agogične oznake ter vdihe.

SPEIVAJ NAMA, KATICA!
Tudi ta pesem je bila v izvirniku napisana za mešani zbor leta 1983, leta 1987 pa jo je skladatelj prestavil še v ženski zbor. Skladba je tehnično nekoliko manj zahtevna od prejšnje (Ne ouri, ne sejaj), vendar je potrebno paziti na občasne harmonsko spremenjene tone in pogosto kromatiko. Tudi pri tej skladbi je potrebno »izluščiti« vsakokratno temo. Zborovodja naj smotrno razdeli glasove, saj je ponekod petglasna. Dinamiko in druge oznake je potrebno dosledno upoštevati.

MICIKA F PÜNGRADI
Priredba je bila napisana za Mešani pevski zbor Pavel August iz Gornjega Senika v Porabju, zato je enostavna. Paziti je potrebno na izdržanje5. dobe v 5/8 taktu. Basi naj pazijo na točno zapete tone dis, gis in eis. Dinamiko in tempo naj prilagajajo vsebini.

VÖRA BIJE
Skladba je nastala leta 1982 po naročilu Igorja Švare za Ljubljanski oktet, ki jo je tudi odlično izvedel. V istem letu je bila napisana tudi bolj znana verzija za ženski zbor. Tudi ta skladba je koncertna obdelava ljudske teme. Najzahtevnejši je ritmično razgiban srednji del skladbe (št. 5 in 6). Ta del skladbe temelji na jasnem ritmiziranju in ostrih, plesnih poudarkih. Tema se občasno seli tudi v druge glasove, zato jo je potrebno »izluščiti«.

Mitja Gobec
LAHKO NOČ
Hrabroslav Otmar Vogrič (rojen 1873 v Materiji v Istri, umrl 1932 v Tolminu) je bil znan orglar in skladatelj, ki je služboval v več krajih stare Jugoslavije, bil pa je tudi dirigent Narodnega gledališča v Mariboru. Poleg zborov je napisal dve opereti in skladbe za tamburaške orkestre.
Skladba Lahko noč je nastala leta 1903 in je bila prvič natisnjena v »Secession albumu«, ki je izšel v Sarajevu (članek o tej izdaji bo objavljen v naslednji številki Naših zborov). Gre za značilen romantični moški zbor. Ker je skladba kvalitetna in večinoma nedostopna, jo ponatiskujemo v Naših zborih.

Mitja Gobec
ŠOCEJ, MOJ SEL
Priredbo te pesmi je prvi napisal Oskar Dev (1868–1932), po njem pa so jo prirejali še drugi za različne zborovske sestave. Pričujoča Lebičeva priredba je nastala na pobudo Mitje Gobca leta 1998 za ženski zbor Svoboda Ptuj, ki ga je vodil. Objavljamo jo zaradi odlične priredbe in vsebine pesmi, ki se prilega ženski zasedbi. Skladatelj Lojze Lebič je za ta prvi natis skladbo nekoliko predelal. Zborovodje naj pazijo na menjavo 2/4, 3/4 in še posebej 3/8 takta!

Samo Ivačič
ORION
Čez tisoč let bodo na rodnem planetu Zemlji verjetno ostali le še tisti nostalgiki, ki bodo želeli zvezdne konstelacije opazovati v istih oblikah kot mi danes. Ti bodo prav gotovo poznali ponarodelo skladbico, ki tako pretresljivo, pa vendar subtilno opeva znamenite zvezde in majhnost trenutka, ki nam je vsem dan, da jih opazujemo skupaj s sorodno dušo. Do takrat bo
skladba prav gotovo doživela še nešteto priredb in predelav, saj je večna kot ozvezdje Oriona, in to zaradi Strniševega globokega sporočila in izjemnega občutka mojstra Robežnika. Mi pa imamo to srečo, da lahko skladbo vedno znova prepevamo – tudi a cappella.

Mitja Gobec
VASOVALEC
Josip Verbič (*18. 3. 1875, Bistra pri Borovnici, + 21. 2. 1959, Ljubljana) sodi med manj znane slovenske skladatelje zborovskih pesmi, saj razen skladbe Vasovalec ni bila objavljena nobena druga. Ker je pesem kvalitetna, pa čeprav časovno nekoliko odmaknjena, in ker jo moški zbori radi prepevajo, jo objavljamo v Naših zborih. Edini znani natis skladbe je bil leta
1961 na listih nekdanjega Prosvetnega servisa. Širši krog poslušalcev pozna pesem bolj v izvedbi Andreja Šifrerja z začetka njegove pevske kariere. Sam jo je namreč pred tem prepeval v domačem moškem zboru. Za pričujočo objavo je skladatelj Janez Močnik popravil
nekaj nerodnih harmonskih mest, in sicer v 5., 13., 17., 19. in predzadnjem taktu. Za podatke o Verbiču se zahvaljujemo Ivu Jelerčiču, za korekture stavka pa Janezu Močniku.

Franci Steban
TEBI LE SE GLASI
Pesem Tebi le se glasi spev ljubeči moj sem slišal zapeti Zagorske cerkvene pevce, ki jih je takrat vodil zdaj že pokojni zborovodja in organist Ivan Arh. Pesem so peli brez notnega zapisa, ne spomnim pa se, ali je bila zasedba moška ali mešana.
V času, ko sem vodil moški pevski zbor Elektroelementi ETI na Izlakah, sem se spomnil na to pesem in jo za svoje potrebe leta 1977 zapisal. Besedilo sem prepisal iz žepne pesmarice Stanka Preka Tristo narodnih.
Pesem izhaja iz samospeva Podoknica operete Teharski plemiči dr. Benjamina Ipavca.
Podoknica je med pevci že dodobra uveljavljena. Omenil bom le nekaj izvajalcev: Kvartet Zven (Betka Jenko) – zgoščenka, Vokalni kvintet Cum anima (Jože Vidic) – zgoščenka, Zagorski oktet (Urška Luzar) – zgoščenka, Litijski oktet, MoPZ Zarja Trbovlje, MoPZ Hrastnik, Vokalna skupina Glorija Ljubljana, Vokalna skupina Eho Ljubljana, Vokalna skupina Pomladni spev Logatec, Zdravniški kvintet Ljubljana … Zanimiva pa je bila tudi skupina izvedba oktetov pred nekaj leti, dirigiral je Tomaž Tozon, na Brežiškem gradu! Tadeja Vulc

Andrej Misson
FANT IN DEKLICA
Vsaka nova skladba je korak v (še) neznano deželo. Ta zvočna dežela je lahko v domišljiji lepa, v življenjski glasbeni resničnosti pa ne več tako zelo ali pa sploh ne.
Lahko, da bo ta nova skladba obrodila sadove žlahtne glasbe, lahko da jih ne bo, lahko da bo začela zveneti kdaj kasneje, lahko da ne bo zazvenela nikoli ...
Prvi porodni korak skladbe v zvočno bivanje so junaško in uspešno storile pevke slovenjgraškega zbora Nova z zborovodkinjo Janjo Kresnik. Hvala, draga dekleta.
Skladba Fant in deklica bi morala biti še kar igriva. Čeprav ni lahka, naj bo lahkotna. Upam, da bo vsaj dovolj prikupna, kot je življenje lahko, če so poljubi in če je ljubezen in če je sreča.
No ja, no ja, no ja ...

PRIČAKOVANJE
Večletno delo z ženskim zborom me je pripeljalo do tega, da sem začela segati tudi po težji literaturi. Ker sem z zborom lahko delala zelo hitro, mi je tudi skladb, ki bi bile zanje primerne, hitro zmanjkalo. Seveda s tem ne mislim, da skladb ni veliko in da smo prepele vso literaturo, temveč da sem bila omejena na raven, ki so jo pevke še zmogle, hkrati pa sem želela ustreči njihovi želji po čem novem. Zato sem začela razmišljati, da bi sama napisala skladbo, in kot nalašč naletela na Gradnikovo pesem Pričakovanje. In ker je bilo besedilo tisto pravo, je glasba prišla kar sama.