english organizacija kulturna mreža priznanja in nagrade aktualno financiranje

Naši zbori, letnik 2011, številka 3

Notni zvezek revije Naši zbori

število strani 40
leto izdaje 2011
Cena: 7,00 €

Zaloga: Na zalogi

ali

Naši zbori, letnik 2011, številka 3

Dvokliknite za ogled slike v polni velikosti

Pomanjšava
Povečava

Opis

VSEBINA IN PAGINACIJA

Mešani zbori: 12 strani
Ambrož Čopi: ENO DREVCE (slovenska ljudska iz Benečije)
Ambrož Čopi: LJUB'CA POVEJ! (goriška ljudska)
France Marolt: IZ DALEKE ZEMLJE (ljudska iz Borištofa na Gradiščanskem)
Gustav Ipavec/Feliks Stegnar/Janez Močnik: PLANINSKA ROŽA (Simon Gregorčič)

Moški zbori: 14 strani
Hrabroslav Volarič: BEDAK JE! (Jakob Bedenek)
Avgust Armin Leban: MORNAR (France Prešeren)
Benjamin Ipavec: KAJNE, DA ČUDEN SEM (Josip Murn – Aleksandrov)
Jure Robežnik/Helena Vidic: MLADE OČI (Dušan Velkaverh)

Mladinski/Ženski zbori: 13 strani
Katarina Pustinek Rakar: OTROK (Neža Maurer)
Gašper Jereb: CVET OB CVETU (Miha Zabret)

Vizitke o skladbah

Ambrož Čopi
ENO DREVCE in LJUB'CA POVEJ!
Eno drevce, melodija iz Benečije je kar nekaj let v meni živela, dokler ni zazvenela v svoji harmoniji, treba pa ji je bilo dodati primerno izpeljavo v zboru in pravo mero glasbenega dialoga med glasovi. Stalne napetosti z zadržki in bogata harmonija besedilo nadgrajujejo in ohranjajo njegovo notranjo napetost. Posvečena je Heleni Fojkar in Zboru sv. Nikolaja. Ta jo je izdal na svoji novi zgoščenki. Skladba vsekakor spada med moje tehtnejše poskuse obdelave ljudskega izročila.
Skladba Ljub'ca, povej! Pa je nastala na pobudo dirigenta Stojana Kureta za izvedbo na skupnem koncertu Vala in Čarnic v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Glede na tekst in glasbeno poetiko je nastala priredba, kjer ima enkrat moški, drugič ženski zbor glavno vlogo, drugi mu prisluhne in ga občasno melodično in ritmično dopolnjuje oz. nadgrajuje. Harmonsko je priredba sicer preprosteje zastavljena, bo pa zborom, ki bi radi izpostavili obe sekciji, vsekakor dobrodošla popestritev.

Mitja Gobec
IZ DALEKE ZEMLJE
Obdelava te priredbe je ena redkih prekmurskih poskočnih ljudskih pesmi. Marolt ji je dal plesno oznako točak (prekmurski ples, pri katerem plesalci odskakujejo in doskakujejo z obema nogama hkrati, mlajša različica tega plesa je rašpla). V skladbi so opazni sinkopirani ritmi v S in A, pri čemer imata B in T svoj, drugačen ritem. Pri izvedbi je zelo pomembno upoštevanje vpisanih poudarkov, ki so v basu vsak drugi takt na prvo dobo. Posebno je treba biti pozoren na zadnji takt, kjer sta izmenoma poudarjeni prvi dve osminki (B, S), zadnji dve pa ne. S tem dobi skladba ritmično pester značaj. Čutiti je vpliv madžarskega in ciganskega plesnega ritma. Predložke v sopranu naj izvede samo ena pevka. Začetki kitic (prvi štirje takti) lahko začnejo nekoliko počasneje, nato prehod v hiter tempo (četrtinka je 96). Ta Maroltova priredba še ni bila objavljena, čeprav so Naši zbori že objavili to pesem v obdelavi Matyasa Seiberja (NZ letnik 23, str 110).

Janez Močnik
PLANINSKA ROŽA
Je ena od mojih starejših prestavitev pesmi iz moškega v mešani zbor. Večina takšnih so znane in priljubljene domovinske pesmi iz druge polovice 19. stoletja, ko so moški zbori predstavljali vrh prizadevanja za utrditev narodne zavesti. V osemdesetih letih preteklega stoletja so si nekateri zborovodje mešanih zborov iz zelo podobnih razlogov zaželeli, da bi bile te pesmi primerne za mešani zbor. Po njihovih naročilih sem se lotil prestavljanja. Zase sem prestavil le dve: Foersterjev Večerni ave in Jenkovo Strunam. Pri tem sem se dobro zavedal težav takšne prilagoditve. Na prvi pogled je opravilo preprosto: ritem, melodija, harmonija, glasovne linije in drugo mora ohraniti čim bolj avtentično podobo prvotne zasedbe. Vendar je prava težava prestavitve drugačna. Izkušeni zborovodje vedo, da moški zbor zelo hitro dobro zazveni. Pri čisti, netemperirani intonaciji bodo alikvotni toni, ki pri moškem zboru zazvenijo največ v dvakrat črtani oktavi, kjer jih poslušalec najbolje sliši, zvočno nadgradili akorde, ki so jih zapeli pevci. Pri mešanem (in ženskem) zboru se vsa alikvotna nadgradnja pomakne za oktavo navzgor v lego, ki je marsikateri poslušalec ne zaznava več tako dobro, zato je lahko zvočna podoba precej skromnejša kljub korektni izvedbi zapisanih tonov. Zaradi večjega obsega mešanega zbora morajo biti tudi intervali med posameznimi glasovi večji, kar pripomore k barvitosti posameznih glasov, otežuje pa zlitost in zato je vloga zborovodje, ki se loti izvedbe prestavitve, precej odgovorna. Mislim pa, da posebni napotki za interpretacijo Planinske rože niso potrebni. Le še zgodbica o nastanku skladbe. Skladatelj je pesem menda posvetil neki dami s Planine pri Sevnici. Lahko verjamemo. Besedilo pa, če je res Gregorčičevo, saj ni znan drug uporabnik psevdonima Bojan, pa se gotovo nanaša na planinski raj nad Vrsnim.

Stojan Kuret
BEDAK JE, MORNAR in KAJNE, DA ČUDEN SEM
Ob pregledovanju slovenske literature za moški zbor iz obdobja, ki ga poznam manj, sem načrtno iskal avtorje s primorskega konca. O Volariču sem se že pred leti pogovarjal s prijateljem Pavletom Merkùjem, ki ga zelo ceni. Tako sem med drugim naletel na zbirko Slovenske pesmi, op. 10, ki je izšla leta 1994, tiskana na Dunaju (posvečena slavnemu pevskemu društvu Nabrežina). V njej je vrsta bolj znanih moških zborov, ki so pozneje izšli v raznih zbornikih in priložnostnih zbirkah. Presenetila pa sta me zbora, ki ju nisem poznal: Nos in Bedak je! Dve briljantni (zbor za pustni čas, ko avtor sam pripiše, naj si pevci nadenejo različne papirnate nosove in petje spremljajo s primernim kretanjem ... 1894!) in za svoj čas tehtni skladbi v tridelni obliki. Žal ne vem, zakaj sta bili odmaknjeni in pozabljeni. Enako velja za skladatelja Augusta Armina Lebana, rojenega v Kanalu (s Hrabroslavom Volaričem iz Kobarida imata nesrečno usodo, saj je bilo njuno življenje zelo kratko). Širšemu občinstvu ga je šele po njegovi smrti poskusil predstaviti brat, učitelj v Divači, tako da je natisnil in izdal njegova dela. Tudi Kogoj se ga spominja s člankom ob 40. obletnici smrti v časopisu Slovenec. Na mladega Lebana so pozabili, ker ga je kmalu odrinila in zaznamovala komisija strokovnjakov na Glasbeni matici v Ljubljani, ko jim je pošiljal svoja dela. Po spletu okoliščin sem pred leti v knjižnici Konservatorija v Trstu našel njegovo latinsko mašo za mešani zbor, tokrat pa med svojimi starimi zbirkami not prvo izdajo moških zborov. To me je spodbudilo, da sem raziskoval naprej in s pomočjo mlade muzikologinje v NUK našel celoten Lebanov opusa, ki ga najverjetneje sploh nihče ne pozna. Spoznal sem celo vrsto zanimivih in prijetnih skladbic in jih lani predstavil v Ljubljani na VAL-ovem koncertu skladb za moške zbore, napisanih pred letom 1900: Mornar na Prešernovo besedilo z lepim, značilnim baritonskim solom. Med njimi je dobil mesto tudi kratki neznani zbor Kaj ne, da čuden sem Benjamina Ipavca, ki je izšel v reviji Glasbena zora (tudi to zbirko, ki sem jo našel v knjižnici JSKD v Ljubljani, zelo redko kdo prelista). Vse skladbe so me pritegnile prav zaradi nevsakdanjega besedila. Tipične za tisti čas dajejo zboru dovolj gradiva za zanimivo in živahno izvedbo. Želim si, da bi lahko tudi drugi izrabili te skladbice, ki kažejo napor tedanjega časa. Avtorji so bili večinoma samouki, učitelji in predvsem narodni buditelji. Ni naključje, da je imel Volarič svoj spomenik sredi Kobarida, kakršnega ima Prešeren v Ljubljani. Zaradi maščevanja ga je vandalsko uničila italijanska vojska, ki ni prizanesla tudi drugim Slovencem v tistih krajih.


Helena Vidic
MLADE OČI
Popevko Mlade oči, ki jo je leta 1972 na besedilo Dušana Velkavrha ustvaril skladatelj Jure Robežnik in jo je kot prva pela Ditka Haberl, sem priredila za vokalno moško zasedbo Lipa iz Litije. Pevsko društvo Lipa je namreč praznovalo svojo 125. obletnico zelo pomlajeno. Ta skladba, prežeta z mladostjo in vedrino, pa je bila prav primerna za njihov sestav.


Katarina Pustinek Rakar
OTROK
Vsem materam, ki jih presune čudež novega življenja. Ki jim srce ne bije več le zase, temveč še za malo, nebogljeno bitje. Ki se opajajo ob izviru brezpogojne ljubezni in trepetajo za svojo kri. Za matere, ki občutijo brezmejno radost in so obupane nad silno bolečino.


Gašper Jereb
CVET OB CVETU
S prijateljem v duetu vse imaš na celem svetu, je sporočilo pesmi Cvet ob cvetu. Prijateljstvo in sožitje sta v naravi nekaj popolnoma naravnega, a človek se čedalje bolj oddaljuje od temeljnih načel sobivanja. Zato je še bolj na mestu iskanje zgleda v rastlinskem svetu, ki je otrokom bolj dostopen in razumljiv kot nam odraslim, ker so naši vrtički samo še položnice in računi. Izvedba skladbe je precej odvisna od pripovedovalca, ki nas vodi po zgodbi. Pripovedovanje naj bo čim bolj zanimivo in domiselno, ker je skladba kar dolga, da pozornost ne bi popustila. Kjer sem pripovedovalcu označil ritem, naj ga upošteva, da bo lahko zbor nadaljeval v enakem ritmu, vse drugo pa naj bo oblikovano svobodno. Veliko je zamenjav značaja, na kar morajo biti izvajalci dobro pripravljeni, da bo izvedba še prepričljivejša.