english organizacija kulturna mreža priznanja in nagrade aktualno financiranje

Naši zbori, letnik 2013, notni zvezek 1

1. notni zvezek revije Naši zbori, letnik 63

število strani 40
leto izdaje 2013
Cena: 7,00 €

Zaloga: Na zalogi

ali

Naši zbori, letnik 2013, notni zvezek 1

Dvokliknite za ogled slike v polni velikosti

Pomanjšava
Povečava

Opis

VSEBINA:

Mešani zbori

Matej Kastelic: VSAKA JESEN RUMENI (istrska ljudska)
Marijan Dović: ZELENI JURIJ (po ljudskih motivih)
Pavel Dolenc: USPAVANKA (Frane Milčinski - Ježek)
Nataša Kocjančič: HOW HAPPY IS THE LITTLE STONE (Emily Dickinson)

Ženski zbori

Bojan Adamič/Tomaž Habe: BRESKVICE (Ervin Fritz)
Bojan Adamič/Tomaž Habe: OH, TA MOJ ZLATI SIN (Frane Milčinski - Ježek)
Bojan Adamič/Tomaž Habe: TAM NA GORENJSKEM JE LEPO (Frane Milčinski - Ježek)
Helena Vidic: DVE LET’ IN POL (slovenska ljudska)
Mojca Prus: MOŠKI (Mila Kačič)

Moški zbori

Mojca Prus: KO ZVEČER SE VRAČAM (ljudska iz severovzhodne Štajerske)
Katarina Pustinek Rakar: TI SӘ TIӘ (ljudska iz Ziljske doline)
Bertej Logar: EN BANDROVEC BANDRA (ljudska obsmrtnica iz Kneže in Djekš na Koroškem)


VIZITKE:

Matej Kastelic
VSAKA JESEN RUMENI
Jesen je letni čas, ki nas opozarja na to, da je vse minljivo in da smo ujetniki časa. Vse je minljivo kot jesen, ki porumeni liste, da ti odpadejo. Prav tako je bilo med vojnami, ko je jesen vzela življenja mladih vojakov in so z njihovih dreves življenja začeli odpadati listi upanja. V tem upanju pa se lahko rodi pesem, kot je Vsaka jesen rumeni, ki ni minljiva, saj zaživi vsakič, ko jo prebereš. Naj zaživi še v glasbi.
Pesem ima pet različnih kitic, ki prikazujejo zgodbo poslavljanja mladega vojaka od svojega doma, staršev, bratov in sester ter na koncu še od svoje ljubice. Zbogom je beseda, ki kar odmeva v tej pesmi, zato se skladba s to besedo začne in konča. V prvi kitici prepeva solo sopran, ki opiše jesen in napove zgodbo. V naslednji kitici ima glavno vlogo moški del zbora, ki ponazarja poslavljanje vojaka od svojega doma. V tretji in četrti kitici sem si zaradi besed dovolil osnovno melodijo prenesti v mol, kjer se poslovi od svojih staršev in nato še od svojih bratov in sester. Med tema kiticama se pojavi solo sopran, ki s svojimi višinami prikaže bolečino ob odhodu. V zadnji kitici se spet pojavi osnovna melodija v duru, takrat se optimistično, še zadnjič, poslovi od svoje ljubice ne glede na usodo. Na koncu pa je ujet odmev besede zbogom.
Skladbo je krstno izvedel zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, 23. novembra 2012 v Slovenski filharmoniji.

Marijan Dović
ZELENI JURIJ
Zeleni Jurij, ena najbolj znanih belokranjskih ljudskih pesmi, je ohranjena v zelo različnih besedilnih in melodičnih podobah – v njenem prastarem jedru pa se vedno skriva obredno izganjanje turobne zime, ki se mora umakniti radostim pomladnega razcveta. V tej priredbi za mešani zbor sem uporabil vrstice besedila iz različic pesmi, kot so jih peli v Gribljah, Stari Lipi, Tribučah, Ziljah, Drašičih in Črnomlju; iz njih sem sestavil novo pripoved o Juriju, prinašalcu pomladi, ki »od nog do glave ovit z zelenjem« hodi od hiše do hiše in prosi za obredne darove. V hitrem delu (deciso) sem se naslonil na vznemirljivo melodijo, znano iz črnomaljskega jurjevanjskega obreda, medtem ko sem v uvodnem delu za kontrast izhajal iz melodij, ki so ju poznali v Ziljah in Metliki. Razumljivo je torej, da je rezultat prej kot priredba avtorski Zeleni Jurij, ki se poskuša držati duha, ne pa črke: v takšni obliki pesmi niso peli nikjer. Skladba zahteva ritmično eksaktno in energično izvedbo (še posebno v hitrem delu); oznak za hitrost se je treba držati in ohraniti tempo tudi pri prehodu v sedemosminski takt in nazaj. Ponekod so poudarki naznačeni le v prvem taktu; kjer je to smiselno, je seveda treba nadaljevati simile. Zelenega Jurija je 16. maja 2008 krstno izvedel novomeški MePZ Pomlad pod vodstvom Fernanda Mejiasa; še istega leta je posnetek izšel tudi na njihovi zgoščenki Forte. Skladba je posvečena mojemu drugorojencu Juriju.

Pavel Dolenc
USPAVANKA
Zanimiva sladko-grenka pesem F. Milčinskega me je nagovorila k uglasbitvi, še posebno, ker v slovenski zborovski zakladnici manjka uglasbenih duhovitih pesmi. Skladba je napisana tonalno, z nekaj kratkimi izmiki v subdominantna območja. Začetni del je živahen, v 4/4 taktu. Za njim je lirični del kot nekakšen odpev v 3/8 taktu, po tragičnem delu pa se še enkrat kot nekaka reminiscenca ponovi s kratko zaključno kodo v tihi dinamiki. Uspavanka je del cikla (ena izmed štirih pesmi), ki sem jih uglasbil med besedili F. Milčinskega.

Nataša Kocjančič

HOW HAPPY IS THE LITTLE STONE
Pospravljanje predalov – vsakoletno opravilo. Leta 2009 sem ob tovrstni priložnosti naletela na stara maturitetna besedila, mojo pozornost pa so pritegnile pesmi Emily Dickinson. Ne da bi jo pisala za določen zbor, sem se na mah prepustila pomenljivemu besedilu, ki me je kar samo vodilo prek črtovja. Nastala je lahkotna kompozicija, ki ob poslušanju ustvari optimistično vzdušje. Menim, da je morala nastati na način, ki ga narekuje že besedilo: in casual simplicity (ang. ob preprosti priložnosti).

Tomaž Habe
BRESKVICE, OH, TA MOJ ZLATI SIN, TAM NA GORENJSKEM JE LEPO
Ob 100. obletnici rojstva Bojana Adamiča sem se zaradi najinega prijateljstva in sodelovanja (snemanja štirih filmov, plošča narodnih pesmi z Marjano Deržaj, po njegovi smrti pa sem prevzel vodstvo njegovega ansambla Veseli tobogan) odločil pripraviti zbirko njegovih najpopularnejših skladb zabavnega žanra.
Izbral sem jih 15 in jih priredil za glas in klavir. Zbirka je izšla pri Edicijah društva slovenskih skladateljev z naslovom Prelepa si bela Ljubljana.
Ker me je zborovodkinja Bernarda Kogovšek iz Ribnice (njegov rojstni kraj) prosila, naj za skupino Vitra napišem priredbo kakšne Adamičeve popevke, sem obdelal dve: Oh, ta moj zlati sin in Tam na Gorenjskem je lepo, ob teh pa se mi je zdela izredno zanimiva še skladbica z naslovom Breskvice.
Ohranil sem Adamičeve melodične linije in jih zaradi velikih obsegov razpršil po glasovih. Harmonijo sem poskušal čim bolj približati originalu. Zaradi pevskih linij in zanimivosti sem jo obogatil s prehajalnimi kontrapunktičnimi in drugimi elementi.
Skladbe so srednje težavnosti in so primerne za kar najširši krog ženskih in dekliških zborov.

Helena Vidic
DVE LET' IN POL
Pesem v izvirni obliki sem slišala letos poleti na gostovanju z domačo folklorno skupino. Preprosta, a vendar lepa melodija se mi je takoj vtisnila v spomin in me spodbudila k pisanju priredbe, ki sem jo posvetila Ženskemu pevskemu zboru Tonja iz Borovnice.


Mojca Prus
MOŠKI

Skladba Moški je nastala po naročilu vokalne skupine Gallina ter njene umetniške vodje Ane Erčulj. Pesnico Milo Kačič in konkretno pesem sem za ta namen izbrala sama, njene pesmi pa sem že prej vedno z veseljem prebirala in jih nekaj tudi že uporabila za preplet besed in glasbe. Večkrat sta se mi pogled in misel ustavila na navedeni pesmi in zdelo se je več kot primerno, da bi takšne hudomušne, pa tudi rahlo cinične verze uporabila za skladbo, namenjeno ženski vokalni skupini.
Skladba sledi pomenu posameznih besed razpoloženjsko in tudi slogovno, saj skoraj diši po džezu in s tem hkrati poudarja humornost in že prej omenjeno ciničnost besedila. Torej, skladba, pisana za žensko vokalno skupino oziroma ženske glasove, besedilu pa naj seveda prisluhnejo predvsem – moški.

KO ZVEČER SE VRAČAM
Skladba je nastala za potrebe letošnjega 12. mednarodnega zborovskega tekmovanja v Mariboru. Gre za obdelavo ljudske pesmi iz SV Štajerske, ki je, kot pesem Moški, izredno hudomušna in še bolj poudarjeno humorna. Tudi v tem primeru glasba sledi vsebini besedila pesmi in posamezne dogodke še dodatno poudarja – na primer pijanost moža s tresočimi šestnajstinkami in počasnejšim uvodnim tempom, blato z nizkimi basovskimi legami, jezno ženo oziroma moža z izrazitim ritmom ter poudarki in podobno.
Glede na tematiko te ljudske pesmi se je zdelo tudi nadvse primerno, da skladbo premierno izvede moški zbor Mannerstimmen iz Basla, saj so na oder gotovo prišli najbolj primerno oblečeni za tovrstno besedilo.

Katarina Pustinek Rakar
TI SӘ TIӘ
Skladba je nastala marca 2012 na povabilo Jožka Kerta k sodelovanju na Četrtem zborovskem festivalu ziljske pesmi na Prevaljah. V obdelavi osnovne melodije nisem spremenila, prav tako sem ohranila ljudski melos in bogat harmonski zven koroške ljudske pesmi.

Engelbert Logar
EN BANDROVEC BANDRA
Pesem sta posnela Jerko Bezič, 24. avgusta 1952, na Djekšah pri Ani Aichwalder, pd. Havzinji (1 kitica), in France Czigan, 7. oktobra 1962, na Kneži (peli: Matevž in Franc Napetschnig, Franc Glaboniat, Markus Mairitsch, Franc Riepl, 2 kitici). Pesem sem transkribiral in priredil leta 1984 za Moški Oktet Suha. Od istega leta jo poje zbor na pogrebih, a le dve kitici. V dveh starih rokopisnih pesmaricah (iz Krčanj rkp 44/86 in Betinje vasi rkp 35/97) je popolnejše besedilo z osmimi kiticami. Pesem sem z Oktetom Suha posnel 26. aprila 1986 pri ORF Radiu Celovec (trak 2252/S) in objavil v Pesmi in glasba 27/2003, štev. 15, stran 26 s tretjo kitico: Dokler da živiš, se lahko spokoriš, da tvojo dušico lepo oskrbiš, kadar že porajža v dolgo večnost, da boš lahko našel pot prot nebesam.