english organizacija kulturna mreža priznanja in nagrade aktualno financiranje

Naši zbori, letnik 2015, notni zvezek 1

1. notni zvezek revije Naši zbori, letnik 64

število strani 36
leto izdaje 2015
Cena: 8,00 €

Zaloga: Na zalogi

ali

Naši zbori, letnik 2015, notni zvezek 1

Dvokliknite za ogled slike v polni velikosti

Pomanjšava
Povečava

Opis

VSEBINA:

Mešani zbori
Črt Sojar Voglar: SVETA DRUŽINA IN RAZBOJNIK
Črt Sojar Voglar: MALI VENČEK LITIJSKIH KOLEDNIC
Črt Sojar Voglar: JEZUSOVO ROJSTVO IN BEG V EGIPT
Damijan Močnik: ENA NOČ, POLNA VESÊLA

Dekliški/ženski zbori
Damijan Močnik: MARIJINE BOŽIČNE (pretežno triglasje)

Moški zbori
Damijan Močnik: PASTIRSKE BOŽIČNE


Vizitke k skladbam

Leta 2014 je Zbor sv. Nikolaja Litija pod vodstvom zborovodkinje Helene Fojkar Zupančič naročil nove priredbe slovenskih kolednic in z njihovo prvo izvedbo v domači cerkvi in ponovitvama v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Olimju in v cerkvi sv. Kancijana na Ježici v Ljubljani razveselil svojo publiko in druge zborovodje. V tej številki skladbe deli z vami, saj so te napisane tako, da jih bo lahko še marsikdo vključil v repertoar svojega zbora.

HELENA FOJKAR ZUPANČIČ

Le drevo, ki je globoko ukoreninjeno,
zmore obstati v viharjih časov.

Tako je tudi z narodovo identiteto, ki je temelj njegovega obstoja. Kadar črpamo iz preteklosti, se hranimo za sedanjost in navdihujemo za prihodnost. Slovenska kulturna dediščina je izredno bogata predvsem v ljudskem izročilu pesmi, pripovedi in šeg. V pripravah na božični koncert smo segli v bogato skrinjo slovenskih ljudskih pesmi, ki so jih v različnih krajih Slovenije peli okrog božiča.
Pesmi niso liturgične, so ljudske, a vsebinsko izhajajo iz evangelijev, nekatere se naslanjajo celo na apokrifne evangelije. Večina pesmi je obogatena z ljudskimi legendami in začinjena s hudomušnostjo preprostega vaškega življenja. To so melodije, stare 100, 200 in več let, ki smo jih izbrali iz bogatih zapuščin slavista, jezikoslovca in etnologa dr. Karla Štreklja (1859–1912), zbiratelja in zapisovalca ljudskih pesmi Franca Kramarja (1890–1959) ter slavistke in etnomuzikologinje dr. Zmage Kumer (1924–2008).
Ker smo želeli, da se melodije ohranjajo pri življenju, ne le na papirju, da se pojejo, smo prosili slovenska skladatelja Damijana Močnika in Črta Sojarja Voglarja, ki je tudi pevec pri Zboru sv. Nikolaja, da jih priredita za naš zbor.
Pri svojem delu sta skladatelja vsem melodijam pustila svojo izvornost, vanje nista posegala. Tudi harmonizacija teh melodij v večini primerov sledi maniri večglasnega slovenskega ljudskega petja, na nekaterih mestih pa sta po svoje začinila skladbe z zvočnostjo, tipično zanju. Zato upamo, da bodo skladbe dovolj zanimive tudi za druge pevske zasedbe po Sloveniji in da jih bomo še večkrat slišali iz slovenskih cerkva oz. koncertnih odrov in jih tako ohranjali žive.
Upamo in želimo, da vam bodo preproste pesmi segle do srca in vam ga odprle za vse lepo in dobro, kar je v vas in okrog vas. Želimo, da vam Božje Dete v svoji skromnosti in ponižnosti prinese blagoslov, zdravje, mir, veselje, upanje in moč za vsakdanje delo in dober odnos s svojimi bližnjimi.

»Bog vam daj srečo, pa zdravje na žitnem polji,
pa pr’ séh rečéh, v hliebi, pa pr dekličeh,
pr’ ta tovsteh prašičeh, da b’ še klobase ble!«

ČRT SOJAR VOGLAR

Morda me bo kdo vprašal: »Kako se skladatelj, ki je vpet v sodobne glasbene tokove, loti česa tako preprostega?« Odgovor bi mu: »Moral bi se z največjim veseljem in zavestjo, da lahko tudi s preprostimi sredstvi ustvari oziroma prireja zanimivo in dobro glasbeno podobo.«
V obdelavi vseh treh napevov sem uporabil svoje izkušnje iz poučevanja harmonije in kontrapunkta ter (kjer je bilo mogoče) glasbo začinil s pestrimi linijami v posameznih glasovih, uporabljal sem modulacije in v Litijskih kolednicah posnemanje živali. Pri tem sem mislil na nasmejano občinstvo ter moški delež zbora Sv. Nikolaja. Če je kdo za izvajalske hece, s(m)o to Nikolajevi dedci!

DAMIJAN MOČNIK

Jeseni 2014 sem na pobudo zborovodkinje Helene Fojkar Zupančič oblikoval venčka božičnih pesmi za ženski in moški zbor. Želela je, da bi izbrane enoglasne melodije, ki jih je našla v izdajah GNI SAZU, priredil v ljudskem duhu in se izogibal tudi enoglasju in dvoglasju. Izziv je bil zanimiv, zato sem najprej začel raziskovati avtentično ljudsko večglasje. Nekaj značilnosti je bilo v zvočnem pomenu naravnost fascinantnih – recimo pogosta uporaba paralelnih kvintakordov (sosednje stopnje ali celo terčni skok iz tonike v tonično paralelo), ki so bili iz pravovernih priredb polpretekle, pa tudi sodobne dobe skoraj popolnoma izgnani – jaz pa sem jih tokrat z veseljem uporabil. Omenil bi še čarobno značilnost ljudskega dvoglasja pri petju »na čez« – spodnji glas ima sekundni postop treh tonov navzdol (h – a – g), zgornji pa zapoje prva dva enaka in potem skoči za terco navzdol (d – d – h). Že skladatelj France Kimovec je nekje zapisal, da ga je ta zaključek vedno znova navdušil, ko je ob večerih poslušal petje fantov na vasi (glej zaključek skladbe Marija je zaspala).
Kdor bo v teh priredbah iskal umetelnost, je ne bo našel. Enoglasje se izmenjuje z dvoglasjem, kot kontrast se pojavlja tri- ali štiriglasje. Včasih je malce začinjeno z iskanjem modalnih prvin, večkrat pa zaslišimo tipični zvok avtentičnega ljudskega večglasja. Ker gre kljub vsemu za avtorski poseg v ljudsko gradivo, se mi je zdel zelo pomemben tudi zvočni dramaturški lok. Enoglasje sem vsaj nekoliko rehabilitiral – premalo se zavedamo, kakšen bogat učinek ima res dobro in čisto zapeta dobra enoglasna melodija – in ljudske melodije so vsekakor primer dobrih, da ne rečem odličnih melodij.
Ker želim, da bi te skladbe pelo čim več zborov, sem v objavljeni venček Marijine božične vključil preprosto priredbo pesmi Marija je zaspala. Prva, zahtevnejša različica skladbe, ki jo je izvajal Helenin zbor, pa je objavljena posebej. Skladbe iz obeh venčkov se lahko izvajajo tudi samostojno.
Ena noč, polna vesela za mešani zbor je nastala leta 2005 za Sebastjana Vrhovnika in MePZ Cantemus iz Kamnika, objavljena pa je bila v zbirki Pet ljudskih božičnih iz Kamnika pri založbi Astrum. Ta priredba je na nekaterih mestih precej zahtevna s polikordalno zvočnostjo. Na Helenino željo sem za božični koncert Zbora sv. Nikolaja priredbo poenostavil in vseskozi ohranil zvočnost durove tonalitete (in spremenil naslov v Ena noč, ker kljub vsemu ne gre za isto skladbo). Posebnost skladbe je osemglasni kanon, ki ustvari utripajočo zvočno tkanino in se razbistri v svetlobi božične noči, ki je tokrat v F-duru.