english organizacija kulturna mreža priznanja in nagrade aktualno financiranje

Veseli pastir

Priredbe ljudskih in ponarodelih pesmi za mešani zbor

avtor Munih, Marko
število strani 40
sozaložnik Zveza kulturnih društev Nova Gorica
leto izdaje 2014
Cena: 15,00 €

Zaloga: Na zalogi

ali

Veseli pastir

Dvokliknite za ogled slike v polni velikosti

Pomanjšava
Povečava

Opis

Morda je videti nenavadno, da ugleden dirigent in odličen zborovodja piše tudi priredbe za zbor. V slovenski polpretekli zgodovini zborovstva je bila to kar pogosto praksa. Naj omenim le Franceta Marolta, ki ni napisal niti ene izvirne skladbe ampak okoli 100 priredb za vse zborovske sestave. Podobno je pri Zdravku Švikaršiču. Marko Munih si je kot dolgoletni zborovodja najboljših slovenskih zborov pridobil izostren občutek in predstavo kako izgleda zborovski stavek. Kar nekaj elementov je, ki jih slovenski (ali tuji) skladatelji ne poznajo ali ne upoštevajo. Ti elementi so: primerni obsegi glasov, logično vodenje pevskih linij in barvanje harmonij s toni, ki za pevca niso pretežki. Nasprotno: pevci v teh tonih celo uživajo. Vse naštete stvari so pri priredbah Marka Muniha premišljene in nadzorovane. Njegov stavek je preprost, logičen in dobro zveni. V mnogih pesmih je upošteval izvajalsko prakso in jih je tako rekoč le zapisal (Venček ljudskih: Al‘ me boš kaj rada imela).
Marko Munih se je rodil 9. januarja 1936 na Mostu na Soči. Že v mladih letih je pokazal velik interes in smisel za glasbo. Dirigiranje je končal na ljubljanski AG pri Danilu Švari, izpopolnjeval se je pri Lovru Matačiću. Kot zborovski dirigent je deloval z naslednjimi zbori: Zbor Slovenske filharmonije, »PAZ Vinko Vodopivec«, »APZ T. Tomšič«, Učiteljski zbor E. Adamič in Komorni zbor ljubljanske radijske postaje. Dolga leta je bil zaposlen kot odgovorni urednik glasbenega programa na ljubljanskem radiu. Kot orkestralni in zborovski dirigent je prepotoval skoraj vse kontinente in požel
prestižne mednarodne uspehe. V izvedbah ga odlikuje pretanjeno tonsko slikanje partitur, pa naj gre za zbor ali orkester.
Pričujoče skladbe so nastale v nekaj zadnjih letih, večinoma na prošnjo zborovodk in zborovodij. Vsem zborovodjem, ki jim bo prišla v roke ta notna zbirka priporočam, da se natančno poglobijo v stavek in poskušajo v interpretacijah izluščiti tisto, kar je avtor hotel. To pa so predvsem barvite harmonije, izraznost ter vsebinski poudarki. Veliko pesmi preveva vedrina in živost, zato naj jih tako tudi predstavijo.
V veselje mi je bilo urediti to notno zbirko, saj je dosedanja tovrstna literatura za mešane zbore ali zastarela ali pa že prevečkrat prepeta. Veliko pevskih užitkov!
Mitja Gobec

K izdaji priredb ponarodelih in ljudskih pesmi

Ta zbirka priredb za mešane zbore verjetno ne bo sprejeta z naklonjenostjo tistih, ki delajo na Glasbeno- narodopisnem inštitutu pa tudi ne od nekaterih skladateljev resne glasbe, ki so se uveljavili kot dobri poznavalci ljudskega glasbenega izročila.
Vnaprej se varuhom te kulturne dediščine opravičujem, kajti moj namen ni bil prirediti ljudsko pesem tako, kot je ohranjena in zapisana. V mojih priredbah sem namreč od izvirnega zapisa uporabil le napev (vižo), ki pa sem jo oblekel v lastno zvočnost in barvitost. Od nekdaj sem namreč občudovalec glasbene umetnosti Debussyja, Ravela, Poulenca in drugih skladateljev tega obdobja.
V mladih letih sem večkrat prepeval v fantovski družbi in vedno izstopal, ko sem ustaljeni harmoniji dodajal nekaj tonov in tako barval akordiko. Zato je med fanti veljalo prepričanje, da pač ne znam peti!
Moje delo z zbori (APZ Tone Tomšič, Komorni zbor RTV itd.) je temeljilo na predstavitvah skladb velikanov impresionističnega obdobja.
Zdaj, ko sem upokojen in se več ne ukvarjam z zborovodstvom, sem začel razmišljati, tudi na željo nekaterih mojih nekdanjih pevk, sedanjih zborovodkinj, da bi z mojimi preteklimi izkušnjami poskusil prirediti za njihove zbore kakšno ljudsko pesem, ki bi jim popestrila in osvežila ustaljene sporede. Tako je pred vami zvežčič tridesetih priredb ljudskih in ponarodelih pesmi.
Opozoriti pa moram, da glasbeni elementi, ki jih pri priredbah uporabljam, nimajo ničesar skupnega z ljudsko ustvarjalnostjo. Tako boste v skladbah srečali kakšen durov trozvok z dodano seksto, kakšen nonakord, veliko zadržkov, vmes pa celo kakšen cluster. Včasih je priredba šest ali celo osemglasna, to pa ne pomeni (posebno velja to za male pevske skupine), da morajo biti vsi glasovi enakovredno in polno zasedeni. Dovolj sta dva ali trije pevci, ki priredbo na teh zgoščenih mestih obarvajo! Še ena značilnost mojih priredb je v dialogu, ko v pesmi fant nagovarja dekle, to poje moški zbor in seveda obratno.
Več načinov obstaja, kako ljudsko pesem ohraniti kasnejšim rodovom, da bi jo še naprej radi peli. Tudi moj prispevek ima ta namen. Lepo se zahvaljujem Javnemu skladu za kulturne dejavnosti in Zvezi kulturnih društev Nova Gorica, ki sta zbirko izdala!
Marko Munih, Ljubljana, 3. 11. 2013

Vsebina
Marko Munih kot prirejevalec zborovskih skladb (Mitja Gobec)
K izdaji priredb ponarodelih in ljudskih pesmi (Marko Munih)
Mešani zbori:
Ponarodele:
Veseli pastir (Simon Gregorčič) 8-glasje
/po G. Ipavcu: Vse mine (Kje so moje rožice) (Valentin Orožen) 6-glasje
/po A. Sachsu: Lastovki v slovo (Mrzel veter tebe žene) (Valentin Orožen) 4-gl.
Zvonikarjeva (Ko dan se zaznava) (Blaž Potočnik/Blaž Potočnik) 4-6gl
Večernica (Glejte že sonce zahaja) (nemška cerkvena) (A. M. Slomšek) 4-gl
Veseli hribček (En hribček bom kupil) (Janez Radovan/A. M . Slomšek) 4-gl
Zabučale gore (moravska ljudska) (slov. bes. Oton Župančič) 4-gl.
Mlin (Ob bistrem potoku je mlin) (Ludvik Černej) 4-gl.
Ljudske:
Kaj cajta (tolminska ljudska) 4-gl.
Ad kđota se mđota (tolminska ljudska) 4-8 gl.
Magdalenca (tolminska ljudska) 4-6 gl.
Pa pride dal z graščince (tolminska ljudska) 4-gl.
Cin, cin, cin Drežnica (iz Drežnice) 4-5 gl.
/po F. Maroltu: U kwošt˙r b˙ rada šwa (gorenjski motiv) 4-6 gl.
Dober večer, ljubo dakle (slovenska ljudska) 4-gl.
Srce je žalostno (Angelček) (slovenska ljudska) 4 gl
Nikdar ne bom pozabil (slovenska ljudska) 4 gl.
Pa kako bom ljubila (slovenska ljudska) 4 gl.
Slišala sem ptičko pet’ (slovenska ljudska) 4-5 gl.
Škrjanček poje, žvrgoli (slovenska ljudska) 4 gl.
Pleničke je prala (slovenska ljudska) 4 gl.
En pušelc b’mu nar’dila (goriška ljudska) 4-5 gl.
/po E. Adamiču: Vse najlepše rožice (štajerska ljudska) 4 gl.
Pozimi pa rožice ne cveto (slovenska ljudska) 4 gl.
Je pa davi slanca pala (slovenska ljudska) 4-gl. +T ali S solo
Še rož’ce so žalovale (koroška ljudska) 3-5 gl.+Bar. solo
/po C. Preglju: Kadar jes na pvaninco hrem (koroška ljudska) 4 gl.
Kje so tiste stezice (slovenska ljudska) 4-gl.
Sijaj, sijaj sončece (slovenska ljudska) 4-gl.
Al’ me boš kaj rada imela (venček slovenskih ljudskih) 4-gl.