english organizacija kulturna mreža priznanja in nagrade aktualno financiranje

Naši zbori, letnik 2011, notni zvezek 2

Notni zvezek revije Naši zbori

število strani 40
leto izdaje 2011
Cena: 7,00 €

Zaloga: Na zalogi

ali

Naši zbori, letnik 2011, notni zvezek 2

Dvokliknite za ogled slike v polni velikosti

Pomanjšava
Povečava

Opis

VSEBINA
Mešani zbori
Patrick Quaggiato: PR’ŠMENTÆNA TI LJUB’CA
Patrick Quaggiato: U ŠMIHELU NO KAJŽICO MAM
Gašper Jereb: V ZOCU JE LJUBEZEN
Andrej Misson: POMLADNA

Moški zbori
Andrej Misson: POMLADNA
Janez Bole: TRI NARODNE
Ignacij Ota: JE PA DAVI

Ženski zbori
Radovan Kokošar: NAVODILO
Tadej Kušar: VENČEK NARODNIH
Katja Gruber: DAJTE, DAJTE

Vizitke k skladbam

Patrick Quaggiato
PR'ŠMENTÆNA TI LJUB'CA
U ŠMIHELU NO KAJŽICO MAM

Priredbi za mešani zbor Pr'šmentæna ti ljub'ca in U Šmihelu no kajžico mam sta nastali v istem tednu iz na novo zbranih zapisov iz Kobarida oz. Tolmina. Poslala sta mi jih dirigent in pevka Komornega zbora Grgar. Pr'šmentæna ti ljub'ca je ljubezenska zgodba, ki sem jo komično in poskočno oblikoval v obliki valčka. Med moškim in ženskim zborom poteka dialog: kadar prvi prinaša motiv, ga drugi komentira, in nasprotno v tretji kitici. Dodal sem tudi nekaj koreografskih napotkov, da se pevci še bolj vživijo v prizor. U Šmihelu no kajžico mam je resnejša ljubezenska pesem s pozitivnim koncem in nežnim napevom. Priredba je razdeljena na tri dele (ABA'), eden za vsako kitico, kjer se prepletata dvozborje, homofonija in prosta polifonija. V dvozborju in homofoniji je glavni zgornji glas, v polifoniji se ta funkcija prenaša z glasu v glas, v ključnih taktih 57–60, kjer besedilo pravi Dobil bom nevesto, sem zaradi besedila hote spojil moški glas z ženskim: dal sem funkcijo prinašalca motiva sopranu ali tenorju ter funkcijo spremljave altu in basu.

Gašper Jereb
V ZOCU JE LJUBEZEN

Kava in ljubezen – opojni sestavini, ki držita pokonci svet. Kadar spijemo kavo, ostane samo še kavna usedlina ali zoc, ljubezen pa traja ... Navdih za skladbo V zocu je ljubezen sem dobil iz usedlin skodelice treh zelo znanih skladb: slovenske ljudske Čuk se je oženil, francoske ljudske Ah! Vous dirai-je, Maman ter Vltave skladatelja Bedřicha Smetane. Teme se prepletajo v igrivem kontrapunktu in po tem naj na koncu tudi zadiši – po humorju.

Andrej Misson
POMLADNA

Pomlad je čas, ko nas že od nekdaj »razganja«. Spomnimo se, koliko pesmi ji je posvečeno.

Pregovor pravi, da pride človeška pomlad le enkrat.
Pravijo tudi, da mladost mine, ko cvet izgine.
In še, da je življenje brez ljubezni kakor leto brez pomladi.
In res je morda, da ostariš, če živiš s spomini, če z načrti, se pomladiš.
Če pa ohraniš v sebi spomine na pomlad, je vsaj malo ostala s teboj tudi mladost. To je dobro povedal Gregor Mali. Morda mi je uspelo ustvariti nekoliko takšnega razpoloženja tudi v skladbi.

Skladbo je krstno izvedel moški zbor Vres 27. maja 2006 pod vodstvom zborovodkinje Almire Rogina ob svoji 35. obletnici.


Mitja Gobec
TRI NARODNE

Janez Bole, zborovodja, slovenist, pozneje profesor za zborovodstvo na ljubljanski AG in zborovodja številnih zborov (APZ Tone Tomšič, Slovenski oktet, Ljubljanski madrigalisti), je za potrebe Slovenskega okteta v zgodnjih petdesetih letih priredil tudi te tri ljudske. Obdelave so preproste harmonizacije. Zanimivo je, da je 2. kitico druge pesmi napisal Franc Ks. Meško. Pesem je zato kot takšna ponarodela. Priredba do zdaj ni bila objavljena, ampak je v rokopisu ali prepisih krožila med zbori. Ker je izvajalsko dostopna, jo bodo lahko prepevali številni moški zbori.

Mitja Gobec
JE PA DAVI

Ignacij Ota, tržaški zborovodja in skladatelj, je v tej priredbi spretno združil različni melodiji te ljudske pesmi. Pesem je splošno znana in jo zbori na koncertih pogosto pojejo. Zdaj je prvič zapisana in objavljena. Solist naj bo izbran premišljeno, da bo dovolj slišen in bo znal interpretirati značaj svoje različice melodije. Vloga zbora naj bo spremljevalna in za dinamično stopnjo tišja. Izkušen zborovodja jo bo lahko izvajal tudi v mešanem zboru.

Radovan Kokošar
NAVODILO

To globoko, subtilno in prefinjeno erotično besedilo pesnika Ivana Pejčeva so mi posredovale pevke in zborovodkinja Vokalne skupine Vinika s prošnjo, naj ga uglasbim za letošnja Sozvočenja. Njihov tematski sklop naj bi obravnaval usodo aleksandrink, deklet in žena, ki so v želji po zaslužku iz domače primorske revščine odhajale daleč čez morje in bile dojilje bogatim družinam. Torej – slovo, morje, prostranost obale, želja po ponovnem snidenju. Vendar v moški govorici, brez pretiranih čustev in izbruha žalosti ter hrepenenja, ampak raje v obliki navodila. Ker v tej dokaj svobodni pesniški obliki moški nagovarja žensko, skladba pa je napisana za ženski sestav, sem kot moški element skladbi dodal violončelo, ki naj pove neizrečeno in občuti na videz nedoživeto in neizživeto – to, kar v tem primeru besede ne zmorejo. K svobodi pesniškega izraza brez izrazitega ritma sem tudi sam pristopil z uporabo kombinacije kvartne in terčne harmonije, zrcaljenja 12-tonskih vrst, nerazvezanih disonančnih napetosti in z nenormativnim podvajanjem in vodenjem pevnih linij, a vendar kar najbolj z ohranjeno tonaliteto. In upam ne pretežko izvedljivo.
Violončelistu Aleksandru Slugi se zahvaljujem za nasvete glede artikulacije in tehničnih napotkov pri igranju violončela. Njemu, zborovodkinji in pevkam vokalne skupine Vinika pa za enkratno izvedbo in zaupanje.

Tadej Kušar
VENČEK NARODNIH

V želji, da bi kot venček zapeli znane narodne pesmi malenkostno drugače, je nastala ta priredba, ki sem jo v prvotni obliki napisal za vokalno skupino Vivere, pozneje pa sem jo priredil tudi za Mladinski pevski zbor OŠ Nazarje. Priredba je hudomušna in duhovita popestritev slovenskih narodnih pesmi, popestri pa lahko marsikateri repertoar dekliških in ženskih vokalnih zasedb.


Katja Gruber
DAJTE, DAJTE

Priredba je kot prva različica nastala leta 2008 za skupni nastop dveh mojih zborov, Mladinskega zbora OŠ Nazarje in Mešanega zbora Gorenje. Znano Kumarjevo različico sem prestavila v preprosto triglasje, ki se je skladalo z različico za mešani zbor. Ko sem opazila navdušenje mladih pevcev nad to vižo, se mi je utrnila misel, da bi bilo vredno pesem na novo obdelati (2009), saj je v zakladnici slovenskih ljudskih pesmi izjemno težko najti takšno, ki bi po vsebini in melodiji pritegnila osnovnošolce. Pri obdelavi sem hotela ohraniti enostavno triglasje, da bi bila pesem uporabna tudi za izvedbo v manjši skupini za šolske nastope. V izvedbah sem večkrat spreminjala intonacijo glede na sestavo in sposobnosti zbora, zato predlagam, da tudi vi v svojem sestavu poiščete, kje pesem najlepše zazveni in postane iskriva.