IZOBRAŽEVANJA SEZONA 2018/19

 

Naziv seminarja:

 

21. prevajalske delavnice leposlovja  JSKD 2019

GIBANJE

     

Organizatorji:

 

JSKD RS in revija Mentor v sodelovanju z območno izpostavo Koper

Kraj izvedbe:

 

Koper

Termin:

 

od  26. do 29. septembra 2019

Mentorji:

 

Andrej Pleterski,  Marjeta Drobnič,  dr. Tina Štrancar,  dr. Mateja Seliškar Kenda, Jure Potokar, dr. Nadja Dobnik …

Gostja:

 

Mária Ferenčuhová (Slovaška)

Cena:

 

80,00 evrov (kotizacija za šolanje)

Število udeležencev:

 

7-12 udeležencev/posamezni jezik

Rok prijave:

 

petek, 23. 8. 2019 (oz. do zapolnitve mest)

 

Prevajalnica JSKD je namenjena mladim prevajalcem, dijakom 4. letnikov, študentom tujih jezikov in drugim, ki jih zanima literarno prevajanje. Pogoj za udeležbo je dobro poznavanje tujega in slovenskega jezika.

ANGLEŠKA PREVAJALNICA 2019

Angleščina je že dolgo mednarodno najbolj uporaben in govorjen svetovni jezik, ki pa ga za svoje besedno izražanje uporablja vse več pisateljev, katerih materinski jezik je pogosto popolnoma drug. Hkrati je tudi jezik, v katerem se izobražujejo in izražajo mnogi prebivalci nekdanjih afriških kolonij. Prav zato sem se odločil, da se bomo v angleški prevajalnici tokrat ukvarjali z nekaj afriškimi pisatelji, konkretneje s tremi sodobnimi nigerijskimi pesniki in pisatelji.

Izbral sem dva avtorja kratkih zgodbi in nekaj pesmi – vse so nastale v zadnjih letih, podpisali pa so jih E. C. Osondu (nimam letnice njegovega rojstva, vendar je po sliki videti, da je srednjih let), ki je doslej objavil zbirko kratkih zgodb Voice of America in roman This House Is Not for Sale, za svoje delo pa je prejel tudi več literarnih nagrad, Nnedi Okorafor (1974), avtorica več otroških knjig, romanov (Zahrah the Windseeker) ter množice kratkih zgodb, za katere je prejela več nagrad, in nekaj pesmi Toluja Ogunlesija (1982), avtorja zbirke Listen to the Gecos Singing from the Balcony.


Vodi: Jure Potokar

Jure Potokar
(Foto: Tihomir Pinter)

Jure Potokar, pesnik, prevajalec in publicist. Prevaja predvsem iz angleščine, včasih tudi iz hrvaščine. Med drugim je prevajal Henryja Millerja, Josifa Brodskega, Leonarda Cohena, J. M. Coetzeeja, Gorea Vidala, Dona De Lilla, Jacka Kerouaca, J. G. Ballarda, Richarda Flanagana, Joža Horvata, Jonathana Franzena, Alana Hollinghursta, Melvina Burgessa, Salmana Rushdija  in Orhana Pamuka. Publicistično se ukvarja predvsem z vrednotenjem sodobne popularne glasbe; prevedel je tudi avtobiografije Raya Charlesa, Milesa Davisa in Patti Smith. Pravkar se ukvarja s pisanjem nove pesniške zbirke.

FRANCOSKA PREVAJALNICA 2019

Na letošnji francoski delavnici bomo prevajali kratke zgodbe Sylvaina Tessona iz njegove zbirke Une vie à coucher dehors, za katero je leta 2009 prejel Prix Goncourt de la nouvelle.

Sylvain Tesson (1972) je popotnik, avanturist, pisatelj in pesnik, ki svoja potovanja prepleta z pisanjem, potepanja z razmišljanji in korake z igro besed. Svojo prekipevajočo energijo nenehno preliva v refleksijo in pisanje o svetu, ki ga odkriva, o deželah in ljudeh, ki jih srečuje, o vprašanjih našega bivanja in usode. Njegov bogat opus obsega potopisne knjige in reportaže, zbirke kratkih zgodb, eseje, knjige aforizmov in dokumentarnih filmov.

Vodi dr. Nadja Dobnik

Nadja Dobnik

dr. Nadja Dobnik, predavateljica za francoski jezik, prevajalka in urednica, na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani poučuje prevajanje iz francoščine v slovenščino. Prevaja predvsem sodobne francoske in italijanske pesnike, objavila več kot dvajset knjižnih prevodov poezije in proze (Yves Bonnefoy, Philippe Jaccottet, Jacques Roubaud, André Velter, Fabio Scotto, Fabrizio Dall'Aglio, Andrei Makine, Christian Bobin, Antonio Tabucchi in drugi). V zadnjih letih je izšlo več prevodov sodobnih francoskih klasikov, ki so jih naredili študenti in mladi prevajalci pod njenim mentorstvom, med drugimi Vsa jutra sveta Pascala Quignarda, Svet po Gabrielu Andreia Makina, Svetlolasa kraljica Michela Tournierja in Palčica Michela Serresa.

NEMŠKA PREVAJALNICA 2019

Pod letošnjo krovno temo »gibanje« se bomo podali v literarne svetove, ki jih odpira nemščina kot jezik multikulturne družbe. V kratkih zgodbah avstrijskega pisatelja Dimitréja Dineva (1968) se bomo gibali med Bolgarijo in Dunajem, mladinski roman Tigermilch nemške pisateljice Stefanie de Velasco (1978) nas bo popeljal iz Berlina v Irak, z dunajskim pesnikom Semierjem Insayifom (1965) pa bomo odkrivali sozvočje arabščine in nemščine oz. slovenščine.

Vodi: dr. Tina Štrancar (kontakt: nem.prevajalnica@gmail.com)

Tina Štrancar
(Foto: osebni arhiv)

dr. Tina Štrancar, književna prevajalka, literarna znanstvenica in profesorica nemškega jezika. Leta 2009 je je zaključila študij germanistike na ljubljanski Filozofski fakulteti in leta 2018 doktorirala s področja literarnih ved. Raziskuje in prevaja predvsem sodobno nemško književnost, med drugim podpisuje prevode sodobnih »klasikov«, kot so Jenny Erpenbeck, Monique Schwitter, Christoph Ransmayr in Daniel Kehlmann, vendar v njeni bibliografiji najdemo tudi starejša dela (Kurt Tucholsky, Heimito von Doderer, Franziska Reventlow) ljudske pravljice, poezijo ter mladinsko in otroško leposlovje. Od leta 2010 je članica Društva slovenskih književnih prevajalcev. Za prevajalsko in znanstveno delo je prejela številne delovne in rezidenčne štipendije doma in v tujini. Pred dobrim desetletjem je svojo prevajalsko pot začela prav na Prevajalnici (zbirka kratkih zgodb »Odsvajanja«, JSKD 2008).

Za več aktualnih informacij spremljajte FB profil »Nemska Prevajalnica« ali se pridružite skupini »JSKD Prevajalnica – nemščina«.

 

NIZOZEMSKA PREVAJALNICA 2019

Na letošnji prevajalski delavnici si bomo podrobneje ogledali slogovno in tematsko razgibano literaturo v nizozemskem jeziku, in sicer z obeh strani meje.

Zaradi pomembnega vpliva na nadaljnji razvoj nizozemske in flamske poezije ter kratke proze, bomo posegli nekoliko v preteklost, k Paulu van Ostaijenu (1896-1928), ki je s svojimi groteskami in eksperimentalno liriko za vedno zaznamoval tamkajšnjo literarno krajino. Ludizem in jezikovna igra sta še danes osrednji karakterni črti zlasti mlajše književnosti v nizozemskem jeziku. Lepa primera energične, napete in dinamične pisave sta poezija večkrat nagrajene flamske pesnice in performerke Chartlotte van den Broek (1991) ter kratka proza Jamala Ouariachija (1978), dobitnika EU nagrade za književnost 2017 za roman Lakota (Honger).

Vodi: dr. Mateja Seliškar Kenda

Mateja Seliškar Kenda

Dr. Mateja Seliškar Kenda je končala študij primerjalne književnosti, francoščine in nizozemščine ter doktorirala s področja literarnih ved. Prevaja predvsem nizozemsko in francosko literaturo za odrasle in mladino. Omeniti velja njene prevode mladinskih del avtorjev Annie M. G. Schmidt, Daniela Pennaca, Helle S. Haasse, Guusa Kuijerja in Anne Provoost,  med prevodi za odrasle pa antologije sodobne nizozemske in flamske kratke proze in poezije, zbirko kratkih zgodb Michela Tournierja ter prevode romanov avtorjev, kot so W. F. Hermans, Gerard Reve, Peter Terrin, Tom Lanoye, Hugo Claus, Violette Leduc, Arnon Grunberg in drugi.

 

SLOVAŠKA PREVAJALNICA 2019

Letos odpiramo prostor tako prozi kot poeziji – dvojici literarnih del, v katerih se gibanje, letošnja krovna tema, kaže kot bivanjska nuja. Ukvarjali se bomo s pesmimi ene ključnih pesnic mlajše generacije Veronike Dianiškove (1986) iz nove zbirke Správy z bezdomovov (Poročila iz nedomov, 2017), za katero je avtorica leta 2018 prejela nagrado Biblioteke za najboljše delo slovaške avtorice v absolutni kategoriji poezije, proze in otroške literature. Zbirka poetično nekonvencionalno izkazuje veliko občutljivost za sočloveka in je nastajala v obdobju, ko je avtorica več let kot prostovoljka delala v zavetišču za brezdomce, pozneje pa kot negovalka v ustanovi za bolne brez doma. Ukvarjali se bomo s pesmimi pretresljivega prvega cikla Uhádni, kto prežije túto zimu (Ugani, kdo bo preživel to zimo). Dianišková je doslej izdala tri odmevne pesniške zbirke.
Prozno pa bomo segli v zgodnji opus velikana slovaške književnosti Dušana Mitane (1946). Prevajali bomo njegovo klasiko, kultno novelo Patagónia (Patagonija, 1972), ljubezensko zgodbo, zgodbo o iskanju prostora pod soncem, pravice do lastne subjektivnosti, upora proti konvencijam, zgodbo, za katero se zdi, da z leti ne izgublja pripovedne svežine in aktualnosti, in ki v novem tisočletju preporod doživlja tudi skozi nove prevode. Slovaška Literarna akademija je Mitano leta 2016 kot prvega slovaškega pisatelja sprejela v Dvorano slavnih, leta 2019 pa mu je predsednik države podelil visoko državno odlikovanje, red Ľudovíta Štúra I. stopnje, »za izredne zasluge pri razvoju na področju kulture, pripovedništva in literarne dejavnosti«.

Vodi: Andrej Pleterski

Andrej Pleterski

Andrej Pleterski, književni prevajalec iz slovaščine, angleščine in francoščine ter slovenske poezije v angleščino in slovaščino, antologist, pedagog, moderator, publicist, prejemnik Lirikonovega zláta 2012 in 2015 ter nagrade Radojke Vrančič 2014, član žirije za Vilenico, objavlja prevode romanov, kratke proze, poezije in otroških knjig. 

 

ŠPANSKA PREVAJALNICA 2019

Na španski prevajalnici bomo telovadili po gibčnih besedilih, tokrat samo proznih, ki nam bodo dala veliko priložnosti za spretnostne preizkuse. Spoprijeli se bomo z odlomkom iz daljšega eseja španskega avtorja Matíasa Escalere Cordera (1956), Memorias de un profesor malhablado (2013), v katerem razmišlja o šolstvu, o položaju učiteljev in učencev in o odnosih med njimi v sodobnem času. Čeprav obravnava špansko okolje in je učiteljev pristop subjektiven, nam razkriva pomembna vprašanja za razpravo o tem, kakšen je pomen poučevanja in kakšna naj bi bila vloga učitelja v današnjem svetu. Dve kratki zgodbi, ki ju bomo zagibali v slovenščini, sta povezani s športom: Romperse, zgodba mlade avtorice Aixe de la Cruz (1988), in Olimpismo, zgodba pisatelja in pesnika Alejandra Pedregose (1974), čeprav šport ni njuna osrednja tema, temveč zgolj eden fizičnih izrazov mentalnega gibanja.

Vodi: Marjeta Drobnič

Marjeta Drobnič

Marjeta Drobnič je samostojna prevajalka iz španščine v slovenščino in obratno. Prevedla je dela Javierja Maríasa, Bernarda Atxage, Fernanda Savaterja, Jorgeja Luisa Borgesa, Césarja Aire, Juana Manuela de Prade, Juana Eslave Galána, Eduarda Laga, Carmen Martín Gaite, Federica Garcíe Lorce, Patxa Tellerie in Juana Mayorge, Kirmena Uribeja, Andrésa Neumana, Gabriela Garcíe Márqueza, Andreja Blatnika, Alojza Ihana, Draga Jančarja, Braneta Mozetiča, Evalda Flisarja, Janija Virka in Zorka Simčiča. Leta 2011 je prejela nagrado ESASI za prevod romana Javierja Maríasa Vročica in sulica (prvi del iz sklopa treh romanov Tvoj obraz jutri), ki ga bienalno podeljuje Veleposlaništvo Kraljevine Španije v Ljubljani. Sodelovala je na številnih okroglih mizah in predstavitvah slovenskih in tujih avtorjev v Sloveniji in tujini. Vodi prevajalske delavnice, ki jih organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti RS

PRIJAVE:

Na posamezne delavnice se lahko prijavite do petka, 23. 8. 2019 (oz. do zapolnitve mest) preko e-prijave:

e-prijava

 

Delavnice za posamezni jezik ne bomo izvedli, če bo prijavljenih manj kot sedem udeležencev.

 

Informacije in prijave

Barbara Rigler
producentka za literaturo in odgovorna urednica revije Mentor
01/24-10-516, 051/675-238

 

 

 

 

 

 

 

e-prijava