OD UPORA DO PROTESTNE PESMI

LITERARNA ŠOLA JSKD 2014

Tolmin, 22.–24. avgust 2014

Literarna šola JSKD je tradicionalna izobraževalna oblika, vpeta v današnji čas in v današnji prostor. Namenjena je širokemu krogu ljubiteljev literature – literarnim ustvarjalcem vseh generacij in vsem, ki se z njo ukvarjate poklicno (učitelji in profesorji vseh smeri, mentorji šolskih glasil in  literarnih krožkov, bralnih značk; šolski in splošni knjižničarji, pisci besedil za popularno glasbo …) … Še posebej letos se bomo  osredotočili na angažirano pisanje, na postavljanje ogledala družbi, na protestno pesem in upor skozi literaturo. Vse delavnice v okviru literarne šole bodo teoretično-praktične, namenjene ustvarjalcem literature in ljubiteljem glasbe.

PROGRAM

PETEK, 22. AVGUSTA 2014

Dijaškem domu Soča, Tolmin, Dijaška ulica 14 

15.00-15.30, sprejem udeležencev in predstavitev dela

15.30-18.30, UPORNIŠKA SATIRA

Mentor:  Matej Krajnc
Vsebina delavnice: Na kratko bomo prečesali zgodovino satire in protestne pesmi, si ogledali nekaj najznačilnejših primerov in vse to prenesli tudi v prakso z ustvarjanjem satirične pesmi z uporniško, protestno noto. Udeleženci naj prinesejo s sabo kak primer uporniške satire – enega »tujega« avtorja, eno pa naj za poskus napišejo sami.

Tolminska korita

19.00, ogled Tolminskih korit, Dantejeve jame, Hudičevega mosta itd.  (cca. 20 minut hoje) z zakusko za vse udeležence

20.30, koncert skupine Bakalina, literarni večer in druženje

SOBOTA, 23.  AVGUSTA 2014

Dijaškem domu Soča, Tolmin, Dijaška ulica 14 

10.00-13.00, UPORNIŠKA GLASBA IN NJENA ANGAŽIRANA BESEDILA DOMA IN V BLIŽNJI OKOLICI

Mentorja: Jure Longyka in Aida Kurtovič
Vsebina delavnice:Mentorja - oba sodelavca Glasbenega uredništva Vala 202 - bosta predstavila uporniško popularno in rockovsko glasbo v Sloveniji ter bližnji okolici, ne bosta pa obšla tudi kakšnega globalnega primera. Pregled bo v marsičem zgodovinski. Kako sta se rodila in razvijala protestništvo ter satira v slovenski popularni glasbi? Je stanje takoj po drugi svetovni vojni dovoljevalo satiro? Kako so pri nas odzvanjala šestdeseta? Kdaj smo dobili prve kantavtorje in kako so se v svoji glasbi upirali? Kaj je prinesel punk? Kaj pa popevke? Kako je bilo z vsem tem v širšem prostoru nekdanje Jugoslavije? Poslušali bomo tudi konkretne primere in analizirali njihova besedila. Udeleženci naj prinesejo predvsem čiste ušesne kanale in odprte glave. Lahko pa tudi kak primer slovenske ali nekdanje jugoslovanske uporne pesmi z besedilom vred (še najbolje oboje v elektronski obliki), ki bi jo radi s soudeleženci poslušali, analizirali in postavili v zgodovinski kontekst.

13.00-14.30, kosilo v lastni režiji

14.30-17.30, Pesmi upora iz vsega sveta, ki jih slišimo še danes

Mentorici: Maksimilijana Ipavec in Ksenija Jus
Vsebina delavnice:O pesmih upora, njihovem poslanstvu in družbeni vlogi pa navsezadnje tudi o tem, kako jih slišijo, razumejo, čutijo in širijo pevke ŽPZ Kombinat, bosta med udeleženci  literarne šole spregovorili obe mentorici. Ker sta obe članici ŽPZ Kombinat, ne bosta zaobšli splošnega pomena uporniških in družbeno angažiranih pesmi danes, v času, ki ga živimo. Mentorici bosta na koncu predstavitve k pogovoru povabili tudi udeležence, da predstavijo svoja dela, za katera menijo, da dihajo v duhu uporniškega časa ali da predstavijo svoja mnenja in razmišljanja skozi protestno pesem.

Kobarid

18.00–19.30, krajši ogled Kobarida  in znamenitosti itd. (cca. 17 km)  – zakuska za vseudeležence

20.30, Xenia Jus in Blaž Grm, koncert, literarni večer  in druženje

NEDELJA, 24. AVGUSTA 2014

Dijaškem domu Soča, Tolmin, Dijaška ulica 14 

10.00–13.00, PESNIŠKA DELAVNICA – DO PESMI IN NAZAJ

Mentor: Gregor Podlogar
Vsebina delavnice: Tokratna pesniška delavnica, ki jo bo vodil uveljavljen pesnik srednje generacije Gregor Podlogar, bo hkrati ustvarjalna in izobraževalna. Udeleženci bodo skupaj z mentorjem na interaktivni osnovi pretresali svoje pesmi in pesmi drugih, spoznavali ključne principe, ki lahko izboljšajo pesniško pisanje, in prebirali sodobne klasične pesniške primere ter pomembne tekste o poeziji, katere bo vnaprej izbral mentor. Skratka, vse o poeziji na družaben, poučen in zabaven način.

STROŠKI

Šolnina za literarno šolo (vse tri dni) znaša 45,00 €. Sklad bo po prejemu prijavnice poslal udeležencem predračun s položnico. Šolnino je treba poravnati pred začetkom seminarja. Prijavnica je nepreklicna, šolnino povrnemo le na podlagi zdravniškega spričevala. Vsak udeleženec bo prejel  potrdilo o sodelovanju na literarni šoli.

BIVANJE IN PREHRANA

PRIJAVE IN INFORMACIJE

Prijavnice sprejemamo do ponedeljka, 4. avgust 2014, na e-naslov: mentor@jskd.si  (za literarno šolo). Spletna stran: www.jskd.si,  dodatne informacije: 01/24-10-516.

PREDAVATELJI, MENTORJI in LITERARNI GOSTI

Matej Krajnc(1975) je pričel z objavljanjem literature v osnovnošolskem glasilu in leta 1988 izdal prvo pesniško zbirko Moja pesem je moje življenje. Diplomiral je na Oddelku za primerjalno književnost (Filozofska fakulteta v Ljubljani). Leta 1990 je v okviru literarnih srečanj Roševi dnevi v Celju prejel prvo nagrado za kratko prozo, dve leti kasneje zmagal na republiškem natečaju mladih literatov kot najboljši pesnik po izboru selektorja Ferija Lainščka, prejel je tudi prvo nagrado za sonetni venec na temo »AIDS«. Bil je honorarni sodelavec glasbene redakcije Vala 202 in sodelavec Radia Študent, kjer je vodil samostojno oddajo.  Je član Društva slovenskih pisateljev in  Društva slovenskih književnih prevajalcev. Izdal je trideset pesniških zbirk, je avtor sedemindvajsetih proznih del in tridesetih knjižnih prevodov kot samostojni prevajalec ali soprevajalec. Od 1992 se ukvarja s kantavtorstvom, pri čemer združuje poezijo in glasbo, kot npr. Bob Dylan, Tom Waits, Leonard Cohen in v Sloveniji Jani Kovačič, Tomaž Pengov, Marko Brecelj. Živi in ustvarja v Celju ter Ljubljani.

Aida Kurtović se je kot honorarna sodelavka ljubljanskega Radia Študent angažirala leta 1989, kjer je začela delati v glasbenem uredništvu.  Nato se je izurila za tonsko »tehnico«, krog delovanja na tej radijski postaji je po devetih letih sklenila med drugim tudi z Zlato ptico nagrajeno radijsko oddajo Nisam ja odavde (Nisem od tukaj/I am not from here). Hkrati  je bila redni DJ tako v ljubljanskem klubu K4, kot v Palmi ali denimo v klubu B 52. Pred zaposlitvijo v nekdanjem glasbenem založništvu Helidon je honorarno sodelovala s TV Slovenijo (raziskovalni novinar za oddajo Res je) ter tudi z različnimi tiskanimi mediji pri nas (Ona, Mladina, Jana, Lady, Naša žena, Slovenske novice itn.). Leta 2002 je bila povabljena na Radio Koper/Capodistria, kjer je ostala v njihovem glasbenem uredništvo do leta 2005. Med leti 2005 in 2007 je bila potem zaposlena v glasbenem uredništvu 1. Programa Radia Slovenija. Od leta 2007 naprej pa je glasbena urednica na Valu 202.

Jure Longyka (1969) se že dve desetletji in pol loteva radijskega in drugih medijev ter odra z veliko plati, kot novinar in avtor oddaj, urednik zvočnih izdaj, govorni interpret, voditelj prireditev, svetovalec za izbor glasbe pri filmu in pedagog govornih spretnosti. V tem času je ustvaril več kot tisoč ur avtorskih radijskih oddaj, med katerimi so najbolj odmevne Oldies-Goldies lestvica (Radio Študent, 1990–1996), Telstar (Val 202, 1997–) in Izštekani (Radio Študent, 1993–1997, Val 202, 1998–). S Telstarjem, staroglasbenim satelitom Vala 202, se vozi na izlete v globine dvajsetega stoletja. Leta 2007 je z basistom Žigo Golobom in multiinstrumentalistom Boštjanom Gombačem ustanovil pripovedovalsko-glasbeno skupino Gobec in godec. Od leta 2011 na nastopih interpretira poezijo ob glasbi harmonikarja Jureta Torija. Od leta 2009 sodeluje v umetniških akcijah in gledaliških predstavah režiserja Matjaža Bergerja.

Ksenija Jus (1972)  je kantavtorica in angažirana glasbena ustvarjalka, ki je izdala že devet avtorskih albumov (npr. PopOvni, Pozdravi iz Slovenije …). Od leta 2008 je članica ženskega pevskega zbora Kombinat. Od leta 2012 je članica Društva pisateljev Slovenije.  Je ustvarjalka z izrazitim pesniško-sociološkim stališčem, ki »brezkompromisno opozarja na potrebo po reorganizaciji človeške zavesti na lokalnem in globalnem civilizacijskem nivoju. Živi in ustvarja v Ljubljani. Njene pesmi so bile doslej prevedene v nemški, angleški, bolgarski, poljski, češki, slovaški, bosanski ter ruski in srbski jezik.

Maksimilijana Ipavec (1971) je »neupogljiva, pravična in bojevita upornica, ki jo zaznamujeta milina in srčnost« - tako članice ženskega pevskega zbora Kombinat opisujejo eno ustanovnih članic zbora Maksimiljano. Vse od 27. aprila 2008, ko je zbor nastal, na nastopih vsakokrat pojasnjuje izvor in sporočilnost vsake pesmi upora. S tem vzpostavlja prav posebno vez med občinstvom in pevkami, ki s svojim petjem širijo solidarnost, s pesmijo upora pa vero v boljši jutri in upanje.

Gregor Podlogar (1974) je izdal 4½ knjige: Naselitve (1997), Vrtoglavica zanosa  (2002), Oda na manhatanski aveniji (2003, soavtorstvo s Čučnikom in Karižem), Milijon sekund bliže (2006) in Vesela nova ušesa (2010). Trudil se je s prepletanjem poezije in glasbe (kar je moč slišati na zgoščenki Košček hrupa in ščepec soli), pozneje tudi poezije, glasbe in videa. Nekaj malega je tudi prevajal sodobno (mlajšo) ameriško poezijo (Christian Hawkey, Paul Killebrew, Laura Solomon, Anselm Berrigan, Matvei Yankelevich idr.). Čez dan dela na Radiu Slovenija (program ARS), sreba zeleni čaj in biciklira po mestu. Ob večerih občasno jaha plošče kot didžej, večkrat pa bere in molči. Njegovo življenje je tako ali drugače povezano z Ljubljano.

Dodatne informacije

	mag. Barbara RIGLER samostojna strokovna svetovalka za literarno dejavnost   T: (01) 2410 516 F: (01) 2410 510 E: barbara.rigler@jskd.si
	Silva SELJAK   E: oi.tolmin@jskd.si