PRIZNANJA SKLADA

PRIZNANJA SKLADA ZA LETO 1998

JANEZ KARLIN
(Zlata plaketa SLKD za leto 1998)

Janez Karlin se je rodil v Ratanski vasi pri Rogaški Slatini, postal učitelj in končal svojo pedagoško kariero kot ravnatelj OŠ Ivan Cankar v Mariboru. V Maribor je prišel leta 1950 in že kot ravnatelj internata razvil obširno kulturno dejavnost med mladino, zlasti na gledališkem področju. Ustanovil je amatersko gledališče Slava Klavora , v njem v 25 letih zrežiral več kot 70 gledaliških del, in ga pripeljal v vrh slovenskega in jugoslovanskega gledališkega življenja, s številnimi priznanji na republiških, jugoslovanskih in mednarodnih srečanjih.

Več kot trideset let - od 1965 do 1997 - je predsedoval mariborski Zvezi kulturnih organizacij. V tem obdobju je prišlo do vidnega porasta društvene dejavnosti, tudi v obliki šolskih kulturnih društev, ki so se pozneje uveljavila tudi drugod po Sloveniji. Zveza kulturnih društev Maribor je danes največja združba ljubiteljskih društev in skupin pri nas in na marsikaterem področju predstavlja zgled vsebinsko poglobljenega, organizacijsko čvrstega in sporočilno izpovednega žitja ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Razvijanje novih oblik in vsebin dejavnosti je potekalo vzporedno z utrjevanjem tradicionalnih oblik. V Karlinovem obdobju je nastalo in se razvilo slovensko zborovsko tekmovanje Naša pesem Maribor, tudi s svojo mednarodno različico, plesni center, nova likovna razstavišča, literarno založništvo.

Janez Karlin je tudi ustanovitelj Združenja gledaliških in lutkovnih skupin Slovenije in njegov predsednik od ustanovitve 1970, bil je dolgoletni podpredsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije, član gledališkega sveta SNG Maribor in sveta Borštnikovega srečanja.

Gospod Janez Karlin je med drugim prejel Red dela s srebrnim vencem, Red zaslug za narod s srebrno zvezdo, Red republike z bronastim vencem in Red republike z zlatim vencem, Srebrni grb Maribora in Žagarjevo nagrado. (Prva) Zlata plaketa Sklada pa naj opozori na njegovo življensko delo kot prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti.

MILKO CIBIC
(Bronasta plaketa SLKD za leto 1998).

Zborovodja in organist Milko Cibic bo letos septembra dopolnil 90 let. Glasbe ga je v rodnem Proseku učil stric Drago Cibic, pozneje je obiskoval glasbene tečaje Ciril Metodove šole v Trstu in se privatno izpopolnjeval pri skladatelju Viktorju Šoncu.

Po nasilni ukinitvi proseškega pevskega društva Hajdrih je z 18 leti skrivoma začel voditi domači zbor, dve leti pozneje je postal organist in zborovodja v Sv. Križu. Trpel je preganjanje fašističnega režima, štiri leta zapora in več let konfinacije. Od leta 1957, torej že več kot štirideset let, zavzeto deluje kot organist in zborovodja na Proseku.

Gospod Milko Cibic je vse življenje posvetil slovenski pesmi in zborovskemu petju.

FRANC ČERNELČ
(Bronasta plaketa SLKD za leto 1998).

Franci Černelč je bil najprej poklicni steklar, potem pa ga je ukvarjanje z glasbo pripeljalo do diplome iz glasbene pedagogike na Pedagoški akademiji v Mariboru. Uspešno se uveljavlja kot zborovodja v Kozjem in v Bistrici ob Sotli.

Njegovo organizacijsko delo ima korenine v kozjanskem mladinskem klubu. Zasnovali so obsežen program klubske dejavnosti, ustanovili knjižnico, zgradili gasilski dom, razvili likovno galerijo, obnovili dvorano. Kot učitelj je razvil zborovsko dejavnost, ustanovil otroško glasbeno skupino Trubadurji in zanjo, pa tudi za pevski zbor, pisal besedila in glasbo, z njimi nastopal na revijah Ciciban poje; postal eden najvidnejših animatorjev Glasbene mladine Slovenije; sodeloval pri pripravi večerov ljudskih pevcev in godcev, iz česar se je razvilo intenzivno sodelovanje z glasbenonarodopisnim institutom pri SAZU in več tovrstnih založniških projektov. Pri Turističnem društvu so oživili pustni karneval in izdajanje pustnega glasila, sem sodi tudi sodelovanje pri krajevnem glasilu Lastovka in satiričnem trienalu Aritas v Šmarju pri Jelšah. Spodbudil je tudi srečanja pregnancev, kulturne stike z zamejskimi društvi in mednarodno sodelovanje.

STANKO JERICIJO
(Bronasta plaketa SLKD za leto 1998).

Duhovnik, glasbenik in prosvetni delavec Stanko Jericijo se je rodil v Avčah nad Kanalom. Bogoslovje je končal v Gorici. Glasbo pa je študiral najprej pri Mirku Fileju, pozneje pa na konservatoriju G. Tartini v Trstu (klavir) in B. Marcello v Benetkah (kompozicijo).

Kot duhovnik je služboval v več krajih na Goriškem, od leta 1961 v Gorici. Poučeval je na slovenskem učiteljišču S: Gregorčič v Gorici, pa tudi na nižji srednji šoli Ivan Trinko, kjer je razvil tudi imeniten mladinski pevski zbor. Z mešanim zborom pri Sv. Ignaciju, ki ga vodi od 1961, je nastopal po Italiji, pa tudi Avstriji, Nemčiji, Češki in Angliji. Četrt stoletja je vodil goriški mešani zbor Lojze Bratuž, ki je postal eden najboljših primorskih zborov.

Hkrati se vse življenje intenzivno posveča kompoziciji. V opusu prevladujejo zborovska dela in samospevi, tako na liturgična kot na posvetna besedila, ima pa tudi simfonična in komorna dela. S svojim pedagoškim, zborovodskim in skladateljskim delom je pomembno sooblikoval kulturno življenje Slovencev na Goriškem.

VUKA KUMAR HITI
(Bronasta plaketa SLKD za leto 1998).

Gospa Vuka Kumar Hiti, edina hči skladatelja in glasbenega pedagoga Srečka Kumarja. Po zgodnjem otroštvu v Trstu so se odselili najprej v Zagreb, potem pa v Beograd, kjer je končala študij harfe in klavirja in se hkrati temeljito izšolala v klasičnem baletu. Po povratku v Portorož oz. Koper je več kot trideset let poučevala klavir. S svojo neizčrpno življenjsko energijo sprožila in razvijala obsežno plesno dogajanje na Obali. Njen opus obsega postavitev preko šestdeset baletov in plesov, večinoma krstnih uprizoritev novih glasbenih del Ivana Ščeka, Jožeta Kolariča, Hermana Pečariča in drugih, z izvirno koreografijo. Ustanovila je baletno šolo. V klasični baletni tehniki in v sodobnem plesnem izrazu je izšolala več generacij mladih plesalcev.

Njena občutljivost za umetniško izražanje pa jo je ponesla tudi v svet literature, zlasti pesništva, in v svet likovnosti, kiparstva in slikarstva. Zadnjih 25 let -po upokojitvi - je pripravila vrsto samostojnih razstav in sodelovala na številnih državnih preglednih razstavah, ex temporih in slikarskih kolonijah. Njena dela odlikuje ekspresionistično izrazje notranjega sveta, prepolnega občutij in njihovih večnih menjav.

DARIJ POBEGA
(Bronasta plaketa SLKD za leto 1998).

Darij Pobega iz Kopra se je glasbi zapisal že z devetimi leti, ko je vstopil v Godbo Svobode v Pridvoru. Na ljubljanski glasbeni akademiji je diplomiral iz trobente. Od leta 1966 poučuje trobila na koprskem Centru za glasbeno vzgojo. V ponos so mu številna prva mesta njegovih učencev na jugoslovanskih, slovenskih in evropskih tekmovanjih; mnogi so danes že uveljavljeni glasbeniki.

Več kot 35 let že šteje njegova dirigentska kariera na Koprskem in v zamejstvu. Svoje strokovno delo opravlja z vso veščino in potenco razgledanega in izkušenega glasbenika, kar je v njegove orkestre v Kopru, Divači, Ricmanju in pri Sv. Antonu pritegnilo cele množice mladih. Koprski prvi zlati plaketi slovenskega tekmovanja 1985 je sledila vrsta najvišjih priznanj in uvrstitev, tudi na mednarodnih tekmovanjih na Švedskem, Norveškem, v Nizozemski in Luksemburgu.

Segel je tudi na organizacijsko področje, zlasti kot ustanovitelj Pihalnega orkestra Koper, Pihalnega orkestra Divača, reorganizator Godbe na pihala Ricmanje in ustanovitelj godbeniške šole Sv. Anton, pa tudi kot predsednik Zveze pihalnih orkestrov Primorske, podpredsednik Združenja pihalnih orkestrov Slovenije.

JELKA ROJŠEK
(Bronasta plaketa SLKD za leto 1998).

Gospa Jelka Rojšek poje že od rane mladosti v številnih pevskih zborih. Članica Mešanega zbora Svoboda Trbovlje, sicer ustanovljenega leta 1953, je že polnih petintrideset let, od tega je 27 let tudi zborova predsednica. Med drugim je zbor sodeloval tudi na tekmovanju Naša pesem v Mariboru, znan pa je tudi po svojih uprizoritvah operete Planinska roža Radovana Gobca.

Gospa Jelka Rojšek se kot predsednica zbora ni omejila le na razvijanje svoje zborovske skupine, pač pa je sprožila vrsto pobud za medsebojne povezave, zlasti med zbori v domovini in zbori v zamejstvu. Tako je bila med ustanovitelji Zasavske pevske skupnosti in vrsto let njena tajnica. Prav na njeno pobudo pa je nastala akcija Pesem ne pozna meja. To so redna letna srečanja in obiskovanja zborov iz Križa pri Trstu, Doberdoba, Branika, Pliberka, Monoštra in seveda Trbovelj, ki povezujejo skrajne točke skupnega slovenskega kulturnega prostora in na neposreden način utrjujejo slovensko nacionalno zavest.

MEŠANI PEVSKI ZBOR AVGUST PAVEL GORNJI SENIK
(Bronasta plaketa SLKD za leto 1998).

Porabski Mešani pevski zbor Avgust Pavel iz Gornjega Senika je bil ustanovljen leta 1938 kot župnijski cerkveni pevski zbor. Med njegovimi zborovodji je bil najbolj znan Andraž Čabai, tamkajšnji vaški učitelj. Zbor je vrsto let gojil predvsem slovensko ljudsko pesem svojega okolja, Zanj ali na njegovo pobudo je nastala tudi vrsta imenitnih obdelav in priredb porabskega ljudskega izročila, ki so izšle v samostojni zbirki Protuletje blizi ide v okviru glasbenega založništva ZKOS. Marija Trifusz, ki vodi zbor od leta 1985, je v repertoar začela uvrščati tudi slovenske in tuje umetne skladbe. Zbor se je tudi okrepil, zlasti s številnimi mladimi pevkami in pevci, in razvil v sposobno poustvarjalno telo.

Mešani zbor Avgust Pavel se je udeležil že prvega pevskega tabora v Šentvidu pri Stični. Tej najbolj množični manifestaciji slovenskega zborovstva ostaja zvest vsa leta in doslej ni manjkal niti enkrat. Vsekakor pa ostaja nepogrešljiv dejavnik kulturnega življenja Slovencev v Porabju.