|
|
|
Rosina Katz-Logar in Lenart Katz
(2020)
Srebrna plaketa za dolgoletno vsestransko delo na področju ljubiteljske kulture in kulturnega sodelovanja s Slovenci v zamejstvu
Zakonca Lenart Katz in Rosina Katz-Logar sta že skoraj pet desetletij stebra slovenskega kulturnega delovanja v Žvabeku in v celotni občini Suha. Žvabek brez njunega delovanja ne bi imel jezikovne podobe, kot jo ima danes.
>> več |
|
|
|
|
|
Franc Kopič
(2020)
Srebrna plaketa za dolgoletno organizacijsko delovanje in za ustvarjalne dosežke na področju filma in videa ter za predanost ljubiteljski kulturni dejavnosti
Za zgodovino ljubiteljskih kulturnih društev je posnel na stotine njihovih produkcij in je bil nepogrešljiv sooblikovalec Festivalov amaterskega dokumentarnega filma MB-YU in Totih video festivalov. Je eden od organizacijskih stebrov društva Film in video klub, vodi klubske informativne delavnice in je vselej na voljo kot mentor mlajšim filmarjem.
>> več |
|
|
|
|
|
Veronika Haring
(2020)
Srebrna plaketa za dvajsetletno zelo uspešno vodenje kulturnega društva in za vsestranski prispevek h kulturnemu prepoznavanju nemško govoreče etnične skupnosti v Sloveniji in mednarodnem prostoru
Veronika Haring izvira iz nemške etnične skupnosti in je po osamosvojitvi Slovenije med njenimi najdejavnejšimi člani. Od ustanovitve leta 2000 vodi Kulturno društvo nemško govorečih žena »Mostovi« – »Brücken« v Mariboru, ki tako doma kot v mednarodnem prostoru uspešno predstavlja na Slovenskem sicer skrajno zdesetkano nemško manjšino.
>> več |
|
|
|
|
|
Helena Fojkar Zupančič
(2020)
Srebrna plaketa za dolgoletno, sistematično in neprecenljivo pedagoško delo na področju ljubiteljske kulture, za ohranjanje, razvoj in širjenje slovenske zborovske dediščine z inovativnimi izvedbami projektov ter za izvrstne uspehe z zbori v domačem in mednarodnem prostoru
Helena Fojkar Zupančič je z veliko mero ljubezni in zadovoljstva tudi pedagoginja, učiteljica svojim pevkam in pevcem ter svetovalka številnim mladim slovenskim zborovodjem, ki z njenimi nasveti iz leta v leto nadgrajujejo svoje znanje in tako prispevajo k dvigu ravni zborovskega petja pri nas.
>> več |
|
|
|
|
|
Jožko Hudl
(2019)
Srebrna plaketa za dolgoletno vsestransko delo na področju ljubiteljske kulture in kulturnega sodelovanja s Slovenci v zamejstvu
Vsestranski kulturni delavec in učitelj (gledališčnik, pevec, pedagog in organizator) Jožko Hudl je že v zgodnji mladosti vzljubil gledališče. Ves čas si je neumorno prizadeval za uveljavljanje kulture koroških Slovencev tako na severni kot na južni strani Karavank.
>> več |
|
|
|
|
|
Milan Pavliha
(2019)
Srebrna plaketa za dolgoletno in prizadevno delo na področju ljubiteljskega kulturnega ustvarjanja in godbeništva
Milan Pavliha je ljubiteljski glasbenik z veliko začetnico in vzor vsem generacijam. Zna se približati tako mlajšim kot vrhunskim glasbenikom in z njimi navezati konstruktivne stike za uspešna sodelovanja. Ima izjemne organizatorske sposobnosti, njegova osebna zavzetost je v Ljubljani in širše zaznamovala mnogo ljubiteljskih projektov.
>> več |
|
|
|
|
|
Branimir Ritonja
(2019)
Srebrna plaketa za dolgoletno ustvarjalno delo in dosežke na področju fotografske dejavnosti
Branimir Ritonja sodi med najvidnejše sodobne mariborske fotografe. Umetniški fotografiji se je začel posvečati pod mentorstvom Ivana Dvoršaka, ustanovitelja mednarodno priznanega Mariborskega kroga. Njegov opus obsega portrete, krajine, žanrske prizore, motiviko judovstva in holokavsta, družbenokritično fotografijo, pa tudi popotniško in reportažno fotografijo.
>> več |
|
|
|
|
|
Metod Bajt
(2018)
Srebrna plaketa za vsestransko delo na področju ljubiteljskega kulturnega ustvarjanja in zborovske glasbe
Metod Bajt je vse svoje življenje posvetil glasbi – tako pri zborovskem delu, prirejanju ljudskih in umetnih skladb in glasbeni produkciji ter kot raziskovalec in poustvarjalec ljudske glasbe.
>> več |
|
|
|
|
|
Damijan Močnik
(2018)
Za njegovo neprecenljivo pedagoško delo ter obsežen in izvrsten glasbeni opus
Damijan Močnik je eden najuspešnejših in mednarodno prepoznavnih slovenskih skladateljev in zborovodij. Že vrsto let deluje kot glasbeni pedagog, član žirij, strokovnih in umetniških svetov zborovskih prireditev in tekmovanj.
>> več |
|
|
|
|
|
Nataša Petrovič
(2018)
Srebrna plaketa za dolgoletno in prizadevno delo na področju ljubiteljskega kulturnega ustvarjanja
Nataša Petrovič je upokojena novinarka, poznavalka vin in ljubiteljica literature, ki ji gredo posebne zasluge za oživitev ljubiteljske literarne dejavnosti na Ptuju.
>> več |
|
|
|
|
|
Tone Urbas
(2018)
Srebrna plaketa za dolgoletno in organizacijsko in strokovno delo na področju ljubiteljske kulture
Tone Urbas s svojim delovanjem, bogatim znanjem in izkušnjami, organizacijskimi in vodstvenimi sposobnostmi že vrsto let soustvarja zgodovino slovenskega godbeništva, aktiven pa je bil tudi na športnem področju.
>> več |
Art FEMIPS
(2018) |
|
Srebrna plaketa za dolgoletno delo na področju ljubiteljskega likovnega ustvarjanja
Pod imenom Art FEMIPS je poznana skupina petih slovenskih ljubiteljskih slikarjev, izvrstnih akvarelistov krajinarjev, katerih delo dosega zavidljiv nivo, in ki so priznani v domačih in mednarodnih umetniških krogih
|
|
|
|
|
|
Lojze Adamlje
(2017)
Srebrna plaketa za dolgoletno in prizadevno delo na področju likovne dejavnosti.
Lojze Adamlje si ves čas prizadeva, da bi se ločnica med profesionalno in ljubiteljsko kulturo tanj-
šala in bi izstopala le kvaliteta.
>> več |
|
|
|
|
|
Danica Kocet
(2017)
Srebrna plaketa za vsestransko delo na področju ljubiteljskega
kulturne ga ustvarjanja in
folklorne dejavnosti.
Danica Kocet je vse svoje življenje dejavna na različnih področjih kulturnega življen-
ja. Prav poseben pečat je pustila na področju folklorne dejavnosti, ohranjanja in poustvarjanja kulturne dediščine.
>> več |
|
|
|
|
|
Borut Logar
(2017)
Srebrna plaketa za dolgoletno
in prizadevno delo na področju instrumentalne glasbe.
Borut Logar je skoraj petdeset let svojega življenja posvetil glasbeni vzgoji in razmahu glasbenega življenja v svojem domačem okolju, pa tudi širše.
>> več |
|
|
|
|
|
Branka Moškon
(2017)
Srebrna plaketa za dolgoletno
delo na področju folklorne
dejavnosti, ohranjanja in
poustvarjanja kulturne dediščine.
Po več kot štirih desetletjih ustvarjanja v različnih folklornih dejavnostih Branka Moškon danes nedvo-
mno predstavlja temelj dolenjske folklore in daje strokovno podporo mnogim skupinam v širši regiji.
>> več |
|
|
|
|
|
Božidar Tabaj
(2017)
Srebrna plaketa za dolgoletno
delo na področju gledališke
ustvarjalnosti.
Božidar Tabaj se je pričel z gledališčem ukvarjati leta 1967, torej natanko pred petdesetimi leti. Pravi, da ga je gledališče okužilo in da ga na odrske deske vežejo tako neizmerno veselje in predanost kot tudi odgovornost, da v Štandrežu spodbuja več kot stoletno tradicijo gledališke umetnosti.
>> več |
|
|
|
|
|
Emil Aberšek
(2016)
Srebrna plaketa za dolgoletno delo na področju gledališke ustvarjalnosti, vzgoje in izobraževanja mladih ter kulturnega sodelovanja s Slovenci v zamejstvu
Emil Aberšek se je gledališču zapisal že kot gimnazijec, ko je v Velenju pripravljal predstave in v njih tudi igral. Po maturi je na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo študiral gledališko režijo.
>> več |
|
|
|
|
|
Ivo Kralj
(2016)
Srebrna plaketa za dolgoletno in prizadevno delo na področju zborovske glasbe.
Ivo Kralj, rojen leta 1928 na Tržaškem, je svoje življenje posvetil glasbi, sprva kot godbenik, nato kot pevec in zborovodja. Že od otroštva je pel pri cerkvenem zboru, od leta 1946 je kot harmonikar sodeloval pri orkestru Planika v Slivnem, s tremi člani orkestra pa je v tistem času ustanovil tudi Kvartet Kraljev.
>> več |
|
|
|
|
|
Ciril Murnik
(2016)
Srebrna plaketa za dolgoletno in prizadevno delo na področju filmske dejavnosti.
Ciril Murnik že skorajda pol stoletja uspešno vpeljuje otroške in mladinske ustvarjalce v skrivnosti filmskega ustvarjanja. Znanje o otroškem filmu je pridobival na seminarjih doma in v tujini, obiskoval je tudi šolo animiranega filma v Čakovcu.
>>več |
|
|
|
|
|
Marcel Štefančič
(2016)
Srebrna plaketa za vsestransko ustvarjalno delo in dosežke na različnih kulturnih področjih ljubiteljskega ustvarjanja.
Marcel Štefančič je vse svoje življenje dejaven na različnih področjih kulturnega življenja: gledališkem, glasbenem, kinematografskem, literarnem, novinarskem, uredniškem in organizacijskem.
>>več |
|
|
|
|
|
|
|
|
Janko Ban
(2015)
Srebrna plaketa za ustvarjalno in organizacijsko delo na področju zborovske glasbe
Janko Ban je s svojim delom pomembno vplival na slovensko glasbeno kulturo v deželi Furlaniji-Julijski krajini.
>>več |
|
|
|
|
|
Branka Bukovec
(2015)
Srebrna plaketa za ustvarjalno in organizacijsko delo v ljubiteljski kulturi
Branka Bukovec je v več kot štirih desetletjih delovanja pomagala pri ustanovitvi in predstavitvi dejavnosti številnih kulturnih društev, predvsem drugih narodnih skupnosti, ki živijo na širšem dolenjskem in belokranjskem območju.
>>več |
|
|
|
|
|
Aleksander Peršolja
(2015)
Srebrna plaketa za življenjsko delo na področju literarnih dejavnosti
Slovenski pesnik in kulturnik Aleksander Peršolja je v svojem dolgoletnem profesionalnem delu v Kulturnem domu Sežana in na sežanski območni izpostavi JSKD razvijal nove oblike in vsebine kulturnega delovanja in s tem sooblikoval skupni kulturni prostor, skrbel za ohranjanje nacionalne kulturne dediščine ter vzpostavljal kulturno sodelovanje in tako ohranjal vezi s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
>>več |
|
|
|
|
|
Jožica Soko
(2015)
Srebrna plaketa za ustvarjalno in organizacijsko delo v ljubiteljski kulturi
Jožica Soko, učiteljica glasbe in zborovodkinja, je svoje življenje posvetila glasbi. Že v otroških letih je rada prepevala in igrala na harmoniko, kasneje pa je pela v več pevskih zborih, med drugim v Učiteljskem pevskem zboru Slovenije Emil Adamič.
>>več
|
|
|
|
|
|
dr. Janko Zerzer
(2015)
Srebrna plaketa za življenjsko delo pri razvoju kulture koroških Slovencev
Dr. Janko Zerzer se je že kot študent in pozneje mlad učitelj vključil v narodnopolitično in kulturno življenje koroških Slovencev. Bil je odbornik in preglednik, nato tajnik, od leta 1971 do 1983 pa podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev. Skoraj trideset let (1983–2010) je vodil Krščansko kulturno zvezo v Celovcu, kjer je skrbel za poživitev tradicionalnih kulturnih dejavnosti in za nove oblike udejstvovanja.
>>več |
|
|
|
|
|
Tatjana LAMPTRET
(2014)
Srebrna plaketa za ustvarjalno, pedagoško in organizacijsko delo v ljubiteljski kulturi
Tatjana Lampret nadaljuje svoje poslanstvo in ostaja zvesta ljubiteljski kulturi. V rodni Muljavi predseduje Kulturnemu društvu Josipa Jurčiča, dramatizira in režira predstave v Letnem gledališču, organizira tradicionalna likovna srečanja Ekstempore Muljava, ustvarjalne delavnice, literarna srečanja in druge prireditve.
>> več |
|
|
|
|
|
Tatjana REBOLJ
(2014)
Srebrna plaketa za ustvarjalni prispevek in organizacijsko delo na področju gledališča
Tatjana Rebolj je že 40 let članica Šentjakobskega gledališča Ljubljana. Igrati je začela v sezoni 1965/66. Od takrat je nastopila več kot tisočkrat, in to v 54 vlogah. Ta številka bi bila zagotovo še večja, če si med svojim že tako izjemno dolgim članstvom ne bi vzela 10-letnega premora zaradi drugih obveznosti.
>> več |
|
|
|
|
|
Tomaž OGRIS
(2014)
Srebrna plaketa za življenjsko delo pri razvoju kulture koroških Slovencev
Tomaž Ogris je obiskoval ljudsko šolo na Radišah, maturiral na Slovenski gimnaziji v Celovcu in končal študij pedagogike na učiteljišču v Celovcu. Že kot dijak se je vključil v kulturno življenje koroških Slovencev. Po diplomi je poučeval na ljudskih in glavnih šolah in na Slovenski gimnaziji, bil pa je tudi profesor na Pedagoški akademiji v Celovcu. Do upokojitve leta 2007 je bil tudi deželni šolski nadzornik za dvojezično šolstvo in vodja oddelka za manjšinsko šolstvo pri Koroškem deželnem šolskem svetu.
>> več |
|
|
|
|
|
Matija MILČINSKI
(2014)
Srebrna plaketa za življenjsko delo na področju gledališča
Matija Milčinski je s svojimi ustvarjalnimi in poustvarjalnimi dosežki pomembno zaznamoval gorenjski in širši slovenski prostor, in to na gledališkem, filmskem in lutkovnem področju.
Rodil se je leta 1945 v Ljubljani, kjer je dokončal osnovno šolo in klasično gimnazijo. Po opravljeni maturi se je vpisal na ljubljansko Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo, smer gledališko-radijska in filmsko-televizijska režija, kjer je tudi uspešno diplomiral.
>> več |
|
|
|
|
|
Miran RUSTJA
(2014)
Srebrna plaketa za ustvarjalno in organizacijsko delo v ljubiteljski kulturi
Miran Rustja je vsestranski kulturni delavec s širokim razponom znanj, predvsem pa človek širokega srca, katerega življenjska pot je bila vselej zaznamovana z ljubiteljsko in profesionalno kulturo.
>> več |
|
|
|
|
|
Ervin KRALJ
(2013)
Srebrna plaketa JSKD za ustvarjalni prispevek na področju likovnega ustvarjanja
Edvin Kralj, likovni pedagog, slikar in grafik, je ena izmed ključnih oseb, ko govorimo o organizaciji likovne ljubiteljske dejavnosti v Mariboru. S svojim umetniškim delom je vzgajal in likovno izobraževal mlajše in odrasle ljubiteljske slikarje, ter bil vsestransko aktiven na različnih umetniških področjih. Je tudi eden izmed najbolj zaslužnih, da je občina Ruše pridobila svojo likovno galerijo – muzej.
>> več |
|
|
Vera CLEMENTE KOJIĆ
(2013)
Srebrna plaketa JSKD za ustvarjalno delo na področju vokalne glasbe
Ko govorimo o zborovskem petju na Primorskem, skorajda ne moremo mimo Vere Clement Kojić, ustanoviteljice, soustanoviteljice in zborovodkinje kar 16. zborovskih sestavov. Njeno življenjsko delo je bilo vselej usmerjeno v delo s pevci in različnimi zborovskimi sestavi ter vzgojo mladih. Z osebnim prizadevanjem, ljubeznijo, strokovnostjo in odgovornostjo je mlade vzgajala in jim vzbudila ljubezen do zborovske pesmi.
>> več |
|
|
Karolina Dragica MAVEC
(2013)
za ustvarjalni prispevek na področju sodobnega plesa
Karolina (Dragica) Mavec je pedagoginja, ki je v Šaleški dolini prva poučevala ustvarjanje s plesom in izražanje z gibom in v svojih štiridesetih letih ustvarjalnega dela vzgojila številne generacije plesne umetnosti. In ne le vzgojila, vtisnila jim je kreativnost in široko odprla plesna vrata, obenem pa postavila temelje za rast in širjenje plesne umetnosti v Velenju in na širšem prostoru tega dela Slovenije.
>> več
|
|
|
Bert PRIBAC
(2013)
Srebrna plaketa JSKD za ustvarjalno delo na področju literature
Berta Pribaca slovenska literarna stroka uvršča med najpomembnejše literate našega zdomstva. V več kot 40 letih bivanja v Avstraliji je seznanjal avstralsko javnost s slovensko kulturo, sodeloval na simpozijih o slovenski zgodovini in kulturi ter prevajal slovensko književnost v angleščino.
|
|
|
Roman VERDEL
(2013)
Srebrna plaketa JSKD za ustvarjalno delo in ohranjanje kulturnega sodelovanja s Slovenci v zamejstvu
Tako kot je bil Roman Verdel kot mladenič iniciator oživitve kulturnega dela v boroveljskem slovenskem prosvetnem društvu, tako danes skrbi za to, da učenci glasbene šole svoje znanje neposredno vključujejo v kulturno delovanje celotne društvene infrastrukture koroških Slovencev. Zato mu JSKD podeljuje srebrno plaketo za ustvarjalno delo in ohranjanje kulturnega sodelovanja s Slovenci v zamejstvu.
>>več
|
|
|
Aleksander Jakob Videčnik
(2012)
Srebrna plaketa za pomemben prispevek pri ohranjanju in proučevanju bogate kulturne dediščine in ljudskega izročila Zgornje Savinjske doline
Ogromno svojega časa je posvetil ustvarjanju na kulturnem področju, o čemer nazorno priča njegov zavidljiv opus, pri čemer se je še posebej podrobno posvečal narodopisju in zbiranju najrazličnejšega zgodovinskega gradiva, ki bi sicer potonilo v pozabo.
≤≤ več |
|
|
|
|
|
KPD Planina v Selah
(2012)
Srebrna plaketa za ustvarjalno in uspešno razvijanje organiziranega kulturnega ustvarjanja v Zamejstvu
Katoliško prosvetno društvo Planina v Selah je med najbolj aktivnimi slovenskimi društvi na južnem Koroškem.
≤≤ več
|
|
|
|
|
|
Ivan Tavčar
(2012)
Srebrna plaketa za organizacijsko in ustvarjalno delo na področju zborovske glasbe v Sloveniji
Ivan Tavčar je izreden poznavalec glasbenega dogajanja na Primorskem, še posebej na zborovskem področju, zato ne čudi, da je bil leta 1970 med pobudniki prireditve Primorska poje in eden od ustanoviteljev Zveze pevskih zborov Primorske.
≤≤ več |
|
|
|
|
|
Marija Rituper
(2012)
Srebrna plaketa za ustvarjalno delo in razvijanje kulturnega sodelovanja s Slovenci v Porabju
Marija Rituper se že več kot dvajset let zavzeto posveča ohranjanju in razvijanju kulturnih dejavnosti v Porabju. Je priznana glasbena pedagoginja, ki je svojo poklicno pot začela kot učiteljica glasbe na več osnovnih in srednji šoli.
≤≤ več
|
|
|
|
|
|
Tone Žuraj
(2012)
Srebrna plaketa za ustvarjalni prispevek na področju slovenske zborovske glasbe
Tone Žuraj je motor kulturnega življenja v občini Rače Fram. Med drugim organizira koncerte različnih visoko kakovostnih glasbenikov ter že enajst let pripravlja novoletne koncerte z nastopi domačih in tujih umetnikov.
≤≤ več
|
|
|
Marjan Bevk
(2011)
Srebrna plaketa JSKD za uspešno kulturno udejstvovanje v Sloveniji in razvijanje kulturnega sodelovanja s Slovenci v zamejstvu
Kulturni ustvarjalec in poustvarjalec Marjan Bevk že več kot trideset let uspešno kreira kulturne stvaritve doma in v zamejstvu, predvsem Benečiji. ≤≤ več |
|
|
|
|
|
|
|
|
Hanzi Weiss
(2011)
Srebrna plaketa JSKD za razvijanje kulturnega sodelovanja s Slovenci v zamejstvu
Učinki njegovega delovanja so danes vidni predvsem v tem, da je kulturno sodelovanje Slovencev Avstrijske Koroške z Republiko Slovenijo nekaj samoumevnega.
≤≤ več |
|
|
|
|
|
|
|
|
Marija Ahačič Pollak
(2011)
Srebrna plaketa JSKD za ustvarjalno in uspešno razvijanje vokalne glasbe zunaj matične domovine
Marija Ahačič Pollak se je uveljavila kot ustanoviteljica in odgovorna urednica radijske oddaje Glas kanadskih Slovencev pod okriljem Vseslovenskega kulturnega odbora v Torontu. Vodila ga je sedem let. V tem času je za vodenje oddaje usposobila več mladih, danes pa pri oddaji občasno še vedno sodeluje kot urednica.≤≤ več |
|
|
|
|
|
|
|
|
Daliborka Podboj
(2011)
Srebrna plaketa JSKD za ustvarjalno in pedagoško delo na področju sodobnega plesa
Daliborka Podboj je v Studiu za svobodni ples delovala kot plesalka, pedagoginja in koreografinja, v letu 1975 pa je prevzela še vodstvo Studia za svobodni ples od svoje učiteljice Žive Kraigher in je tako kot predsednica društva in umetniški vodja postala gonilna sila te edinstvene plesne skupine.
≤≤ več |
|
|
|
|
|
|
|
|
Josip Zupan
(2011)
Srebrna plaketa JSKD za organizacijsko in pedagoško delo na področju kulturnih dejavnosti v Sloveniji
Njegovo delo in izjemni dosežki so očitni na področju kulture, še posebej na področju raziskovanja kulturne dediščine, avtorstva in uredništva številnih publikacij, lokalnega glasila in knjig. ≤≤ več |
|
|
|
|
|
|
|
|
Majda Fister
(2010)
Srebrna plaketa JSKD za razvijanje kulturnega sodelovanja s Slovenci v zamejstvu
Po večletnih prizadevanjih je dosegla, da so slovensko in nemško govoreči Korošci skupaj oblikovali program in tako presegli enostranske vrednostne ocene. ≤≤ več |
|
|
|
|
|
|
|
|
Janez Močnik
(2010)
Srebrna plaketa JSKD za skladateljsko in raziskovalno delo
Njegova skladateljska bibliografija je izjemno obsežna in vsebuje zborovske skladbe za vse zasedbe s spremljavo ali brez nje, priredbe ljudske glasbe za zbore, nadvse uspele prestavitve skladb za druge zasedbe, vokalno instrumentalno in instrumentalno glasbo. ≤≤ več |
|
|
|
|
|
|
|
|
dr. Anton Vengušt
(2010)
Srebrna plaketa JSKD za organizacijsko in društveno delo na področju kulturnih dejavnosti v Sloveniji
Kot predsednik zbora in društva Glasbena Matica je pomembno prispeval k ohranjanju zgodovinskega spomina na eno najpomembnejših predvojnih kulturnih društev, ki je vzpostavljalo ali/in utemeljilo celo vrsto danes samoumevnih ustanov, od konservatorija in glasbene akademije do filharmonije in njenega oratorijskega zbora. ≤≤ več |
|
|
|
|
|
|
|
|
Ana Vovk Pezdir
(2010)
Srebrna plaketa JSKD za ustvarjalno in pedagoško delo na plesnem področju
Ustvarila je način plesnega izobraževanja, imenovan »plesna piramida«, in ga umestila v slovenski plesni prostor, vseskozi pa je izven okvirov sodobnega plesa in uveljavljene plesne vzgoje iskala spodbude za umetniško ustvarjanje in plesno pedagoško delo na področju klasičnega baleta in ljudskega izročila. ≤≤ več |
|
|
|
|
|
|
|
|
Davide Clodig
(2009)
Srebrna plaketa JSKD za dolgoletno uspešno delo na področju glasbenih dejavnosti.
Je vsestranski kulturni in družbeni delavec; njegova vloga je v Benečiji nepogrešljiva. Spodbuja mladinske glasbene skupine in aktivno sodeluje kot mentor pri različnih delavnicah za mlade v Benečiji in Posočju. ≤≤ več |
|
|
|
|
|
|
|
|
dr. Engelbert Logar
(2009)
Srebrna plaketa JSKD za zjemno obsežno in uspešno delo na področju glasbene dejavnosti in narodopisja
Posebno odmevno področje njegovih prizadevanj predstavlja snemanje in prirejanje ljudskih pesmi in izdaja le-teh na nosilcih zvoka.
≤≤ več |
|
|
|
|
|
|
|
|
Alojz Stražar
(2009)
Srebrna plaketa JSKD za dolgoletno uspešno delo na področju gledaliških dejavnosti ter v spodbujanju in razvijanju kulturnih dejavnosti.
Množično gledališče je tudi njegov organizacijski in tehnični dosežek. Iz gledališča pod kozolcem je - po dolgoletnih organizacijskih in finančnih naporih - nastalo moderno pokrito poletno gledališče z vsemi spremljajočimi objekti. ≤≤ več |
|
|
|
|
|
|
|
|
Milica Šadl
(2009)
Srebrna plaketa JSKD za dolgoletno uspešno delo pri spodbujanju in razvijanju kulturnih dejavnosti.
Zelo pomembno področje njenega delovanja je tudi dokumentacijska dejavnost. Že veliko let piše kroniko Kulturnega društva Beltinci in zanjo zbira slikovno gradivo. ≤≤ več |
|
|
|
|
|
|
|
|
Vokalni kvintet
Završki fantje
(2009)
Srebrna plaketa JSKD ob 25-letnici za uspešno delo na področju ljubiteljskih glasbenih dejavnosti
Redno se udeležuje območnih in regijskih revij pevskih zborov in skupin; izbran je bil tudi za sodelovanje na državnih revijah. Redno nastopa tudi na festivalih domače zabavne glasbe na Vurbergu, Ptuju in Kidričevem. ≤≤ več |
|
|
|
|
|
|
|
|
Ivo Jelarčič
(2008)
Srebrna plaketa JSKD za dolgoletno uspešno delo na področju glasbenih dejavnosti.
Pomembno je sodeloval v številnih komisijah in odborih Zveze kulturnih organizacije Slovenije, Slovenske pevske zveze, ZKO Postojna in drugih. Je eden od soustanoviteljev Zveze pevskih zborov Primorske in njen prvi predsednik. ≤≤ več |
|
|
|
|
|
|
|
|
Peter Militarev
(2008)
Srebrna plaketa JSKD za izjemno obsežno in dolgoletno delo na področju gledališča, ki predstavlja nepogrešljiv prispevek k slovenski ljubiteljski gledališki ustvarjalnosti.
Posebej zavzeto je deloval na avstrijskem Koroškem, kjer je z mentorskim delom spodbujal negovanje slovenske besede in hkrati uveljavljal nove poglede na gledališko ustvarjanje. Svoj pečat je pustil prav po vsej Koroški od Šentprimoža do Šentjanža ≤≤ več |
|
|
|
|
|
|
|
|
Stanko Wakounig
(2008)
Srebrna plaketa JSKD za dolgoletno uspešno delo pri spodbujanju in razvijanju kulturnih dejavnosti
. Z jasnimi besedami bodri pripadnike manjšine, da se zavedajo svojih pravic, da se ne odpovejo svojemu jeziku in da neoporečno postavijo svoj korak in svojo besedo v svet. Za ta prizadevanja je leta 1998 prejel Janežičevo priznanje Krščanske kulturne zveze.
. ≤≤ več |
|
|
|
|
|
|
|
|
Zvonka Zupanič Slavec
(2008)
Srebrna plaketa JSKD za dolgoletno uspešno delo pri spodbujanju in razvijanju kulturnih dejavnosti.
Zvonka Zupanič Slavec se je uveljavila tudi kot prepričljiva voditeljica koncertov in drugih javnih prireditev, zlasti velikih zdravniških koncertov. Zelo uspešna je tudi pri iskanju donatorjev in sponzorjev, ki podpirajo delo društva in se z njim identificirajo.≤≤ več |
|
|
|
|
|
|
|
|
Pevska šola CS
(2008)
Srebrna plaketa JSKD za dolgoletno uspešno delo na področju glasbenih dejavnosti in otroške glasbene vzgoje.
Pevska šola CS (ki deluje pod okriljem zbora Carmina Slovenica) je bila ustanovljena pred 15 leti kot oblika sistematične vzgoje mladih glasbenih ustvarjalcev, da bi zagotovila kontinuirano obliko izobraževanja na vokalnem področju. S svojimi številnimi oddelki predstavlja edinstven model glasbenega izobraževanja.
.≤≤ več |
|
|
|
|
|
|
|
|
Lenčka Kupper
(2007)
Srebrno plaketo sklada za dolgoletno uspešno delo, s katerim je razmahnila glasbeno življenje v svojem okolju, še zlasti na področju otroške glasbene vzgoje.
Širša javnost je Lenčko spoznala leta 1980 na Srečanju mladinskih zborov v celovškem Domu glasbe. Poslušalce je na mah osvojila njena zdaj že ponarodela pesem Enkrat je bil en škrat, ki jo je takrat prvič zapel otroški zbor iz Št. Lipša pod vodstvom učiteljice Pepce Weiss. Lenčkine pesmi so zdaj znane vsepovsod. Mnogi zbori so z njenimi pesmicami nastopili tudi v oddajah RTV Ljubljana Pedenjžep. |
|
|
|
|
|
Sonja Pavčič
(2007)
Srebrna plaketa sklada za izjemno obsežno in dolgoletno delo na področju gledališča, ki predstavlja nepogrešljiv prispevek k slovenski ljubiteljski gledališki ustvarjalnosti.
Njene igralske kreacije niso ostale neopažene ne pri kritikih ne pri njenih igralskih kolegih in kolegicah. Kot so se nizale nove in nove vloge, so se nabirale tudi nagrade in priznanja. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Gordana Stefanović Erjavec
(2007)
Srebrna plaketa sklada za dolgoletno uspešno dejavnost na področju sodobnega plesa
S svojimi umetniškimi in pedagoškimi dosežki je dvignila raven plesne kulture in pomembno prispevala k razvoju in popularizaciji plesne umetnosti v slovenskem kulturnem prostoru. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Milica Zimic
(2007)
Srebrna plaketa sklada za dolgoletno in uspešno dejavnost in spodbujanje kulturno umetniških dejavnosti v širšem lokalnem okolju.
Posebne njene skrbi so bili deležni spomeniškovarstveni objekti na področju Kontrade. Uspelo ji je povezati svoja prizadevanja z moralno, strokovno in finančno podporo lokalne skupnosti in državnih ustanov. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Ciril Jurčič
(2006)
Srebrna plaketa sklada za njegov prispevek k ugledu in razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, zlasti na gledališkem področju.
Ljubiteljskemu gledališču se je zapisal pred šestimi desetletji, ko je na Habjanovem podu prvič zaigral desetega brata. Kot Martinek Spak se je predstavil še leta 1951, 1964 in 1966. Odlično je odigral tudi vloge Domna, dr. Piškava, viteza Mačerolca, polharja Trpka. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Janez Kermelj
(2006)
Srebrna plaketa sklada za dolgoletno in uspešno delo na glasbenem področju.
Janez Kermelj je v desetletjih svojega udejstvovanja vzgojil številne rodove reteških tamburašev. Pomembno je prispeval k razvoju tamburaške glasbe v Sloveniji: kot pobudnik ustanovitve in dolgoletni odbornik Združenja tamburaških skupin Slovenije, zbiralec notnega gradiva, notograf, pisec člankov za revijo Tamburaš; ne nazadnje kot pobudnik nastanka številnih izvirnih skladb in priredb za tamburaške orkestre. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Iztok Kovač
(2006)
Srebrna plaketa sklada za razvoj in izjemne dosežke na področju sodobnega plesa.
Kovačevo delovanje, tako kot plesalca, pedagoga ali koreografa, je bilo vedno navezano tudi na mlade, neizbrušene in plesno še nedograjene plesalce. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Tone Rački
(2006)
Srebrna plaketa sklada za razvoj in izjemne dosežke na področju likovnih dejavnosti.
Z odličnim poznavanjem stroke in z izjemnim občutkom za pedagoško delo oblikuje programe in vodi likovne tečaje, namenjene ustvarjalcem, pedagogom in študentom. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Oktet Suha
(2006)
Srebrna plaketa sklada za obširno delovanje na glasbenem in organizijskem področju kulturnega udejstvovanja Slovencev na Koroškem.
Pevci okteta se posebno zavzemajo za dobro sožitje obeh narodov na Koroškem. To so dokazali na številnih skupnih nastopih s sosednjimi zbori, s katerimi so navezali mnogo prijateljskih stikov. Prav po njihovi zaslugi se je dobro sožitje obeh narodov bistveno izboljšalo v občini Suha. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Drago Gradišek
(2005)
Srebrna plaketa sklada za dolgoletno in uspešno delo, s katerim je razmahnil glasbeno življenje v svojem okolju in vzpostavil odlične razmere za njegov nadaljnji razvoj.
S svojo osebnostjo in delovanjem je značilno zaznamoval glasbeno kulturo v Posavju in v Sloveniji. Vzpostavil je tvorno sožitje z glasbenim šolstvom, kar je pomemben vzvod za dvig kakovostne ravni godbeništva. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Jožko Kovačič
(2005)
Srebrna plaketa sklada za obširno delovanje na pedagoškem, glasbenem in organizijskem področju kulturnega udejstvovanja Slovencev na Koroškem.
Več let je bil osrednji zborovodja in odbornik Krščanske kulturne zveze, strokovni mentor koroških zborov in predavatelj na seminarjih. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Breda Pugelj Otrin
(2005)
Srebrna plaketa sklada za obširno delovanje na gledališkem in plesnem in področju zlasti med mladimi.
Njeno delovanje sega na več umetnostnih področij, od literature do plesa in gledališča. Ima obsežen prevajalski opus več kot trideset književnih in dramskih del ter strokovne literature. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Zveza slovenskih kulturnih društev
Trst-Gorica-Videm
(2005)
Srebrna plaketa sklada za pomemben prispevek k rasti in razvoju kulturnih dejavnosti in utrjevanje ter ohranjanje nacionalne kulturne identitete.
Slovenska kulturna društva in skupine, združene v zvezi, posamično in skupaj učinkovito izvajajo različne programe in projekte na več področjih umetniškega udejstvovanja, zlasti pa na glasbenem, gledališkem, likovnem in literarnem področju. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Branka Bezeljak Glazer
(2004)
Srebrna plaketa sklada za pomemben pedagoški prispevek na ljubiteljskih odrih.
Kot režiserka in mentorica je s svojim nekonvencionalnim pristopom znala ne le pri mladih zbuditi ljubezen do odrskih desk. V njenih predstavah so se kalili ustvarjalci, ki so se pozneje tudi poklicno posvetili gledališki, likovni in literarni umetnosti. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Peter Kuhar
(2004)
Srebrna plaketa sklada za neprecenljiv prispevek in ustvarjalnost v slovenski kulturi.
Izjemno dragocen je njegov prispevek pri koncipiranju in dolgoletnem vodenju mesečne oddaje o kulturnem utripu v neprofesionalni sferi kulture na Slovenskem in v zamejstvu na TV Slovenija. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Koni Steinbacher
(2004)
Srebrna plaketa sklada za pomemben vplival na razvoj slovenske ljubiteljske medijske in filmske culture.
Predstavlja zgled izjemno odprtega, subtilnega, kompetentnega pripravljalca filmsko gledaliških predstav, ciklusov avtorskega filma, po katerem so se generacije filmskih gledalcev uvajale v drugačno, nekomercialno, miselno zahtevnejšo in kulturno in intelektualno poglobljeno dojemanje filma kot umetnosti prihodnosti. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Rudi Šimac
(2004)
Srebrna plaketa sklada za pomemben vpliva na razvoj slovenske in zamejske zborovske glasbe.
Z vso zavzetostjo in predanostjo ter s trdno odločenostjo je reviji Primorska poje zavezan že skoraj četrt stoletja. Spodbuja in navdušuje sodelavce, utrjuje ji pota v zapletenih razmerah, pomembno skrbi tudi za organizacijsko in finančno plat, ki je pri obsežnosti te manifestacije še posebej zahtevna. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Katoliško prosvetno društvo Šmihel
(2004)
Srebrna plaketa sklada za razvoj kulturnih dejavnosti ter ohranjanje nacionalne kulturne identitete v zamejstvu.
Tako na področju gledališča kot glasbe pripravljajo številne letne predstave in nastope, prav tako na področju izobraževanja odraslih pripravljajo številne in zanimive programe, zlasti filmske večere, pa tudi gostovanja odličnih zborov. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Egi Gašperšič
(2003)
Srebrna plaketa sklada za pomemben prispevek pri razvoju slovenskega glasbenega ustvarjanja.
Pomemben je Gašperšičev prispevek k glasbenopedagoški literaturi. Napisal je veliko kratkih skladbic za vse vrste glasbil (pihala, trobila, brenkala, harmonika, klavir). Ustvaril je tudi vrsto del za komorno igro in skupinsko muziciranje, od duetov in tercetov do zborčkov in harmonikarskega orkestra.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Leander Pegan
(2003)
Srebrna plaketa sklada za izjemen prispevek pri razvoju slovenske kulture in godbeništva na slovenskem
Leander Pegan je kot glasbeni pedagog in kapelnik vzgojil več generacij mladih glasbenikov; številni med njimi so se posvetili glasbi kot poklicni glasbeniki in učitelji na glasbenih šolah po Sloveniji. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Lidija Pogačar
(2003)
Srebrna plaketa sklada za razvoj kulturnih dejavnosti na področju plesa
Pomembno je vplivala na razvoj plesne dejavnosti na Obali, vsako leto je pripravila vrsto posameznih točk in z njimi popestrila kulturne in turistične prireditve na Obali.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Nužej Tolmajer
(2003)
Srebrna plaketa sklada za razvoj kulturnih dejavnosti ter ohranjanje nacionalne kulturne identitete v zamejstvu.
Značilno je sooblikoval razvoj Krščanske kulturne zveze do obsežnega, splošno priznanega in zglednega kulturnega središča. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Mešani zbor Hrast Doberdob
(2004)
Srebrna plaketa sklada za razvoj in ohranjanje slovenske kulture
Zbor ne slovi le po izvajalski prepričljivosti, temveč tudi po skrbno izbranih programih, posebej pozornih do slovenske tvornosti in oživljanja slovenskega glasbenega izročila. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Vinko Skale
(2002)
Srebrna plaketa sklada
Vinko Skale je po zavezanosti fotograf, priredil že več uspešnih samostojnih fotografskih razstav. Na domačih in tujih razstavah - organiziranih po najstrožjih kriterijih - so njegova dela nagradili z najvišjimi priznanji in nagradami; ima tudi naziv "mednarodnega mojstra umetniške fotografije". |
|
|
|
|
|
|
|
|
Jože Hriberšek
(2002)
Srebrna plaketa sklada za razvoj ljubiteljske kulture in slovenskega godbeništva
Spodbujal in vzgajal mlade godbenike na taborih in seminarjih; bil je tudi prvi dirigent Slovenskega mladinskega pihalnega orkestra. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Jožko Kert
(2002)
Srebrna plaketa sklada za razvoj in ohranjanje slovenske kulture
Je po stroki kemik, po srcu pa glasbenik, zborovodja, organizator, človek silne energije in novih idej, do konca predan kulturi in svojemu narodu. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Društvo Štrk Slovenije
(2002)
Srebrna plaketa sklada za zasluge pri ohranjanju ljudskega izročila
V osnovi skrbi za ohranjanje izvirnega ljudskega izročila (ljudsko petje, folklora) in za oživljanje opusa svojega najpomembnejšega rojaka, pisatelja Miška Kranjca. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Viktorija Kos
(2001)
Srebrna plaketa sklada
Viktorija Kos je že kot mlada učiteljica v Libeličah takoj spodbudila bogato in raznovrstno kulturno delovanje, od uspešnih dramskih postavitev do ljudskih pevcev in nenazadanje se je izkazala tudi kot idejni vodja osrednjih državnih proslav. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Benjamin Makovec
(2001)
Srebrna plaketa sklada
Največ njegove ljubiteljske kulturne dejavnosti je navezano na glasbo. Leta 1981 je postal predsednik, dvanajst let pozneje tudi dirigent obnovljenega Mladinskega pihalnega orkestra Piran ter pobudnik in uspešni vodja tamburaškega orchestra. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Stane Peček
(2001)
Srebrna plaketa sklada
Stane Peček je oral in sejal na mnogoterih kulturniških njivah in v raznih društvih; tam, kjer so ga potrebovali, in tam, kjer je sam ugotovil, da je lahko koristen. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Ljuba Smotlak Tul
(2001)
Srebrna plaketa sklada
Zelo obsežen je njen raziskovalni in uredniški opus, zlasti s področja zgodovine in etnologije slovenskega zamejstva. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Eduard Oraže
(2000)
Srebrna plaketa SKLD za leto 2000
Glasbeno se je šolal na Slovenski glasbeni šoli na Koroškem; udeležil se je vrste slovenskih in mednarodnih zborovodskih seminarjev. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Dario Scher
(2000)
Srebrna plaketa SKLD za leto 2000
Predvsem zavezan gledališču. Sodeloval je pri ustanovitvi prvega Italijanskega gledališča v Kopru. Od 1952 je v Izoli soustanovitelj društva s številnimi sekcijami, organizator številnih stikov narodnih skupnosti na obeh straneh meje, zlasti z občino Dolina pri Trstu, pa tudi razvejane mednarodne dejavnosti. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Franc Malovrh
(2000)
Srebrna plaketa SKLD za leto 2000
Ves čas je ena od osrednjih osebnosti ljubiteljske kulturne dejavnosti v svojem okolju. Začel predvsem na področju folklore, pozneje pa spodbujal in razvijal nove oblike dejavnosti, zlasti na področju likovnosti, literature in plesa. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Andrej Makuc
(2000)
Srebrna plaketa SKLD za leto 2000
Dejaven na več področjih, predvsem kot voditelj in povezovalec kulturnih prireditev, režiser dramskih postavitev, mentor v literarnem klubu, urednik in izdajatelj, literarni ustvarjalec. Osrednji namen njegovih prizadevanj je spodbujanje zanimanja za slovenski jezik in leposlovje, gledališko kulturo ter filmsko ustvarjalnost. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Stanka Golob
(2000)
Srebrna plaketa SKLD za leto 2000
Povezala je ustvarjalce različnih generacij, spodbudila in razvila obširno razstavno dejavnost, pa tudi učinkovite izobraževalne oblike. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Tine Lenarčič
(2000)
Srebrna plaketa SKLD za leto 2000
Po vojni eden od utemeljiteljev trboveljske knjižnice, ustanovitelj društva likovnikov RELIK, nepoklicni tajnik Zavoda za kulturo, pobudnik gledaliških in opernih abonmajev itd. Avtor in urednik vrste zbornikov o trboveljski kulturni zgodovini ter urednik vrste literarnih zbornikov, zbirk in revij. Član številnih odborov s področja kulture. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Akademski pevski zbor Tone Tomšič ŠOU Ljubljana
(1999)
*Bronasta plaketa SKLD za leto 1999
Akademski pevski zbor sloni na bogati tradiciji študentskega zborovskega petja. Leta 1926 je France Marolt ustanovil moški pevski zbor (APZ) Univerze v Ljubljani. Njegovo delo je prekinila vojna, že leta 1946 pa je spet pričel delovati, tokrat v mešani zasedbi in pod imenom APZ Tone Tomšič. Že od svojega nastanka je med najpomembnejšimi usmerjevalci slovenskega zborovskega petja, ne samo po izvajalsko tehnični plati, ampak tudi po svoji programski usmerjenosti. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Mirjana Borčič
(1999)
*Bronasta plaketa SKLD za leto 1999
Svoje znanje, inovativnost in odprtost je vtkala v študij filmske šole, ki jo je ustanovila. V svojih člankih in knjigah je postavljala temelje novih pogledov na filmsko vzgojo in bogatenje mladih generacij in tako predano deluje še danes! Nedvomno je torej s svojo prisotnostjo in dolgoletnim delovanjem izjemno zaznamovala slovenski medijski prostor, posebej še ljubiteljsko filmsko kulturo in ustvarjalnost in znala v vseh institucijah, v katerih je delovala. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Edvard Goršič
(1999)
*Bronasta plaketa SKLD za leto 1999
Omeniti velja Goršičevo raziskovalno in publicistično dejavnost, ki se nanaša na celjsko glasbeno življenje in življenjsko pot in ustvarjalnost celjskega skladatelja in zdravnika Antona Schwaba. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Mirko Slosar
(1999)
*Bronasta plaketa SKLD za leto 1999
Mirko Slosar je eden od pomembnih nosilcev razvoja slovenskega zborovstva. Kot dolgoletni zborovodja Mladinskega mešanega zbora Gimnazije Koper in Mešanega zbora Obala Koper je vzgojil cele generacije zborovskih pevcev in z njimi utiral nova pota zborovske produkcije in reprodukcije. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Marija Šedivy
(1999)
*Bronasta plaketa SKLD za leto 1999
Intimno se je zavezala literaturi in knjigi, že v srednji šoli. Svoje pesmi je objavljala v različnih revijah, končno tudi v samostojni pesniški zbirki . Vodila je številna literarna srečanja, kot učiteljica pa je spodbujala in razvijala dejavnost mladinskih in krajevnih kulturnih društev. Organizirala je izposojevališča knjig v manjših krajih, kar je bistveno vplivalo na širjenje bralne kulture. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Valentin Varl
(1999)
*Bronasta plaketa SKLD za leto 1999
Res velik del svojega življenja je posvetil ljubiteljski kulturni dejavnosti. Poklicno, kot dolgoletni tajnik Zveze kulturnih organizacij Maribor, v katere okviru je pomagal zasnovati in vrsto let organizirati Našo pesem, bienalno slovensko zborovsko tekmovanje in vrsto drugih prireditev in izobraževalnih projektov za razvoj kulturnega ljubiteljstva.
Osebno pa je zavezan predvsem lutkarstvu. Tine Varl je tudi pobudnik, začetnik in organizator pokrajinskih in državnih srečanj lutkovnih skupin ter utemeljitelj in ustanovitelj mednarodnega festivala Lutkovni pristan. |
|
|
Sergej Verč
(1999)
*Bronasta plaketa SKLD za leto 1999
Sergej Verč je s svojim delom nedvomno vtisnil nepozaben pečat primorskim ljubiteljskim gledališkim skupinam. Pripravljenost na sodelovanje s skupinami, pedagoški pristop, izjemne predstave, ki so z uspehom sprejete po gledaliških odrih širom Slovenije in zamejstva pa kažejo, da je Sergej Verč eden od tistih ljudi z darom in občutkom za ljubiteljsko kulturo, ki ji dajejo še poseben pečat. |
|
|
Milko Cibic
(1998)
*Bronasta plaketa SKLD za leto 1998
Glasbe ga je v rodnem Proseku učil stric Drago Cibic, pozneje je obiskoval glasbene tečaje Ciril Metodove šole v Trstu in se privatno izpopolnjeval pri skladatelju Viktorju Šoncu. Po nasilni ukinitvi proseškega pevskega društva Hajdrih je z 18 leti skrivoma začel voditi domači zbor, dve leti pozneje je postal organist in zborovodja v Sv. Križu. Trpel je preganjanje fašističnega režima, štiri leta zapora in več let konfinacije. Od leta 1957, torej že več kot štirideset let, zavzeto deluje kot organist in zborovodja na Proseku. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Franc Černelč
(1998)
*Bronasta plaketa SKLD za leto 1998
Njegovo organizacijsko delo ima korenine v kozjanskem mladinskem klubu. Kot učitelj je razvil zborovsko dejavnost, ustanovil otroško glasbeno skupino Trubadurji in zanjo, pa tudi za pevski zbor, pisal besedila in glasbo, z njimi nastopal na revijah Ciciban poje; postal eden najvidnejših animatorjev Glasbene mladine Slovenije; sodeloval pri pripravi večerov ljudskih pevcev in godcev, iz česar se je razvilo intenzivno sodelovanje z glasbenonarodopisnim institutom pri SAZU in več tovrstnih založniških projektov. Spodbudil je tudi srečanja pregnancev, kulturne stike z zamejskimi društvi in mednarodno sodelovanje. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Stanko Jericijo
(1998)
*Bronasta plaketa SKLD za leto 1998
S svojim pedagoškim, zborovodskim in skladateljskim delom je pomembno sooblikoval kulturno življenje Slovencev na Goriškem. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Vuka Kumar Hiti
(1998)
*Bronasta plaketa SKLD za leto 1998
S svojo neizčrpno življenjsko energijo sprožila in razvijala obsežno plesno dogajanje na Obali. Njen opus obsega postavitev preko šestdeset baletov in plesov. Njena občutljivost za umetniško izražanje pa jo je ponesla tudi v svet literature, zlasti pesništva, in v svet likovnosti, kiparstva in slikarstva. Njena dela odlikuje ekspresionistično izrazje notranjega sveta, prepolnega občutij in njihovih večnih menjav. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Darij Pobega
(1998)
*Bronasta plaketa SKLD za leto 1998
Darij Pobega iz Kopra se je glasbi zapisal že z devetimi leti, ko je vstopil v Godbo Svobode v Pridvoru.
Segel je tudi na organizacijsko področje, zlasti kot ustanovitelj Pihalnega orkestra Koper, Pihalnega orkestra Divača, reorganizator Godbe na pihala Ricmanje in ustanovitelj godbeniške šole Sv. Anton, pa tudi kot predsednik Zveze pihalnih orkestrov Primorske, podpredsednik Združenja pihalnih orkestrov Slovenije. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Jelka Rojšek
(1998)
*Bronasta plaketa SKLD za leto 1998
Jelka Rojšek se ni omejila le na razvijanje svoje zborovske skupine, pač pa je sprožila vrsto pobud za medsebojne povezave, zlasti med zbori v domovini in zbori v zamejstvu. Prav na njeno pobudo pa je nastala akcija Pesem ne pozna meja. To so redna letna srečanja in obiskovanja zborov iz Križa pri Trstu, Doberdoba, Branika, Pliberka, Monoštra in seveda Trbovelj, ki povezujejo skrajne točke skupnega slovenskega kulturnega prostora in na neposreden način utrjujejo slovensko nacionalno zavest. |
|
|
Mešani pevskiz Avgust Pavel Gornji Senik
(1998)
*Bronasta plaketa SKLD za leto 1998
Porabski Mešani pevski zbor Avgust Pavel iz Gornjega Senika je bil ustanovljen leta 1938 kot župnijski cerkveni pevski zbor. Med njegovimi zborovodji je bil najbolj znan Andraž Čabai, tamkajšnji vaški učitelj. Zbor je vrsto let gojil predvsem slovensko ljudsko pesem svojega okolja. Mešani zbor Avgust Pavel se je udeležil že prvega pevskega tabora v Šentvidu pri Stični. Tej najbolj množični manifestaciji slovenskega zborovstva ostaja zvest vsa leta in doslej ni manjkal niti enkrat. Vsekakor pa ostaja nepogrešljiv dejavnik kulturnega življenja Slovencev v Porabju. |
|
|