|
Strokovni spremljevalci na folklornem področju
Z namenom, da bi folklornikom, pevcem in godcem približali ljudi, ki strokovno spremljajo srečanja otroških in odraslih folklornih skupin ter srečanja pevcev in godcev, smo pripravili zelo kratke opise njihovega delovanja, za katere bi želeli, da bi jih območne izpostave pri pripravi srečanj vključile v programski list.
STROKOVNI SPREMLJEVALCI
SREČANJ ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN
Anže Kerč je diplomirani zgodovinar in nemcist, v času študija pa se je začel intenzivno ukvarjati z raziskovanjem plesne kulture ekonomsko močnejših slojev prebivalstva, zlasti 19. stoletja. S folklorno dejavnostjo se je srečal v osnovni šoli, kjer je začel plesati pri Folklorni skupini Iskraemeco Kranj. Ob začetku študija na Filozofski fakulteti se je pridružil Akademski folklorni skupini France Marolt, kjer se je udejstvoval kot plesalec, kasneje tudi kot član izvršnega odbora. Po končanem drugem letniku magistrske stopnje študija Zgodovine jugovzhodne Evrope na Karl-Franzens-Universität v Gradcu je leta 2016 prevzel funkcijo vršilca dolžnosti umetniškega vodje Akademske folklorne skupine France Marolt.
Tanja Drašler se je s folkloro prvič srečala v lokalni folklorni skupini (Borovnica) in kasneje nadaljevala s plesanjem v AFS France Marolt, najprej kot plesalka, nato kot članica odborov (izvršni, umetniški, nadzorni). V sklopu članstva je 4 leta vodila srednjo skupino ter 2 leti brucovsko skupino. Z aktivnim članstvom je po 21 letih prekinila preteklo leto. Zadnja 3 leta vodi skupino gluhih folklornikov (FS Veselje), pred kratkim pa je prevzela vodenje FS Kamnik. Obenem je že 15 let članica pevske zasedbe Katice. Redno se udeležuje seminarjev, navdušujejo pa jo zanimive in inovativne oblike poustvarjanja ljudskega izročila, predvsem v sklopu folklornih skupin.
Dr. Katarina Šrimpf Vendramin, etnologinja in kulturna antropologinja, je že v času študija začela aktivno raziskovati oblačilno kulturo Slovencev. S folklorno dejavnostjo se je srečala že v otroških letih, kasneje se je pridružila Folklorni skupini Minerali iz Rogaške Slatine, katere od leta 2009 je tudi umetniški vodja. Leta 2006 se je pridružila Akademski folklorni skupini France Marolt, pri kateri pa od leta 2010 skrbi za kostumsko podobo kot vodja garderoberjev.
Dr. Tomaž Simetinger se je v drugi polovici devetdesetih let 20. stoletja pridružil folklorni skupini v Črni na Koroškem. Kasneje se je vključil v Folklorno skupino Emona v Ljubljani in nazadnje v Akademsko folklorno skupino France Marolt v Ljubljani, kjer je leta 2010 prevzel umetniško vodstvo. Je avtor ali soavtor številnih odrskih postavitev. Vodi seminarje, in sicer tako za vodje otroških kot odraslih folklornih skupin. Aktivno raziskuje na terenu in se posveča etnokoreologiji.
Klavdija Žabot se je prvič srečala s folklorno dejavnostjo leta 1988, ko je zaplesala v otroški folklorni skupini Osnovne šole Razkrižje. Leta 1993 je stopila v vrste Folklorne skupine KUD Razkrižje, katere članica je še danes. V študentskem obdobju se je vključila v Akademsko folklorno skupino France Marolt in tam deset let aktivno sodelovala v organizacijskem in umetniškem odboru. Bila je tudi umetniška vodja Folklorne skupine Veselje Mestnega društva gluhih Ljubljana. Leta 2000 je postala strokovna spremljevalka srečanj odraslih folklornih skupin.
Klemen Bojanovič, harmonikar in študent na Akademiji za glasbo v Ljubljani, se je z ljudskim izročilom bolj aktivno začel spoznavati v osnovnošolskih letih. Od takrat je deloval v številnih štajerskih skupinah kot glasbenik, avtor glasbenih priredb, ali pa kot takšna ali drugačna podpora folklornim glasbenim sestavom. Trenutno je aktiven v vlogi vodje glasbene zasedbe ŽKUD Tine Rožanc. Ob seminarjih in delavnicah za inštrumentalno ljudsko glasbo tudi redno piše glasbene priredbe za folklorne skupine, s katerimi dosega najvišja priznanja na državnih srečanjih folklornih skupin in tekmovanjih parov v ljudskih plesih. Ljubiteljsko poustvarja ljudsko izročilo z različnimi malimi zasedbami, v katerih se posveča predvsem približevanju izročila širši populaciji ljudi.
Saša Krajnc se je s folklorno dejavnostjo srečal pri šestih letih, ko je prvič pod budnim očesom Nežke Lubej zaplesal v osnovni šoli. Vztrajal je osem let in se sočasno preizkusil še v drugih plesnih zvrsteh. A ljubezen do folklorne dejavnosti je bila najmočnejša in ga v srednji šoli pripeljala do članstva v Akademski folklorni skupini Študent. Ob plesu ter petju je skrbel in še vedno skrbi za kostumsko podobo skupine. Več let je skupino tudi vodil kot vaditelj in kot vršilec dolžnosti umetniškega vodje ter zanjo oblikoval nekaj celovečernih projektov. Zadnja leta se pogosto pojavlja v vlogi ocenjevalca na državnih srečanjih folklornih skupin ter tekmovanju parov v ljudskih plesih.
Anja Cizel se je s folklorno dejavnostjo srečala v otroški folklorni skupini Osnovne šole Frana Metelka v Škocjanu na Dolenjskem, zatem pa se je priključila FS Plamen iz Škocjana. Kot srednješolka je postala članica Folklorne skupine Tine Rožanc iz Ljubljane, kjer je aktivna še danes. Na Rožancu je najprej vodila otroško folklorno skupino, pozneje začetno mladinsko skupino, z letošnjo sezono pa je prevzela umetniško vodstvo prve skupine FS Tine Rožanc. Kot etnologinja in kulturna antropologinja aktivno raziskuje na terenu, piše koreografije ter kot mlada folklorna (po)ustvarjalka deluje na širšem folklornem področju.
Marija Kapušin se je s plesom srečala že v otroških letih, v najstniških pa s folklorno dejavnostjo v Folklornem društvu Kres. Leta 2006 je postala umetniški vodja Folklorne skupine Gartrož iz Nove Gorice. Kot vodja skupine gradi na prijateljstvu ter dobremu sodelovanju, izmenjavi mnenj ter prilagajanju. Izziv ji predstavljajo drugačne, netipične koreografije. Poleg omenjene skupine, kot prostovoljka, uči folklorne korake tudi uporabnike VDC Nova Gorica ter skupino starejših. Prepričana je, da je vsak zase svet, ki jo uči različnosti, potrpljenja, dojemanja, odnosov ter še marsičesa. Na terenu še vedno dobi ogromno informacij, ki jih z veseljem koristi za odrski prikaz.
STROKOVNI SPREMLJEVALCI SREČANJ
OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN
Marko Pukšič se je s folklorno dejavnostjo srečal pri Folklorni skupini Destrnik leta 1988. Od leta 2001 strokovno vodi otroške folklorne skupine v Destrniku, z nasveti pomaga tudi nekaterim drugim skupinam na Štajerskem. Več kot deset let je plesal pri Akademski folklorni skupini Študent v Mariboru, kjer sedaj strokovno pomaga pri delovanju otroške folklorne skupine. Izobražuje se na strokovnih seminarjih, ki jih pripravlja JSKD, vodi delo na folklornih taborih in delavnicah.
Nežka Lubej se je s folklorno dejavnostjo začela ukvarjati v osnovni šoli v Markovcih leta 1958. Vsa leta službovanja je kot razredna učiteljica vodila otroško folklorno skupino. Od leta 1984 vodi seminarje za vodje otroških folklornih skupin – o otroškem izročilu, o nekdanjih šegah in navadah, o pripravi programov otroških folklornih skupin … – in strokovno spremlja srečanja. Kar petkrat je pripravila izbor za državno srečanje otroških folklornih skupin.
Nina Luša je profesorica razrednega pouka in od leta 1988 aktivna članica Folklornega društva Val iz Pirana. Otroško skupino vodi od devetdesetih let dalje, odraslo od leta 1998; aktivna je v skupini pevcev ljudskih pesmi Folklornega društva Val iz Pirana. Srečanja otroških folklornih skupin strokovno spremlja od leta 2007 in se redno udeležuje domala vseh izobraževanj s področja folklorne dejavnosti.
Saša Meglič se je v Folklorno skupino Karavanke v Tržiču vključila leta 1991. Jeseni 2002 je prevzela vodenje otroške skupine, kasneje tudi odrasle. Z otroško skupino se redno uvršča na regijska srečanja, večkrat je bila z njo na državnem. Leta 2009 je začela strokovno spremljati srečanja otroških folklornih skupin. Predava na seminarjih – najpogosteje o metodiki učenja ljudskega plesa in prilagajanju plesov otrokom različnih starosti in sposobnosti.
Mojca Kmetec se je s folklorno dejavnostjo srečala že v otroštvu. Plesala je v otroški in odrasli folklorni skupini Vinko Korže iz Cirkovc. Leta 2005 je ustanovila Otroško folklorno skupino Spominčice na II. OŠ Rogaška Slatina. S skupino se redno uvršča na regijska in tudi na državno srečanje otroških folklornih skupin. Predava na seminarjih, najpogosteje o poustvarjanju izročila v vrtcu in šoli.
Adriana Gaberščik je učila petje pri Akademski folklorni skupini France Marolt, izvaja seminarje učenja ljudskega petja na JSKD in seminarje, ki so namenjeni učiteljem, ki ljudsko petje in ples vključujejo v redni izobraževalni program. Ukvarja se z vprašanji prenašanja otroških petih iger, ljudskega plesa in ljudskega petja na otroke, je redna udeleženka izobraževanj, ki jih pripravlja JSKD in vodja folklorne skupine na OŠ Miška Kranjca v Ljubljani.
Dr. Bojan Knific se je s folklorno dejavnostjo srečal kot otrok, ko se je priključil folklorni skupini v Tržiču, kasneje je tudi sam postal vodja otroške folklorne skupine, prevzel vodstvo mladinske in odrasle folklorne skupine ter umetniško vodstvo KD FS Karavanke. Skrbel je za program skupin, za razvoj folklorne dejavnosti je bilo pomembno njegovo delo s Folklorno skupino Triglav s Slovenskega Javornika, s katero je ustvaril veliko odrskih postavitev, ki so se odmikale od ustaljenih predstavitev plesnega izročila in oblačilne dediščine. Od leta 2003 do 2013 je bil zaposlen na Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti kot samostojni strokovni svetovalec za folklorno dejavnost.
Aleksandra Petrovič se je v folklorno dejavnost vključila leta 1991,in sicer kot plesalka pri otroški Folklorni skupini FD Rožmarin v Doleni, z vodenjem skupine pa se ukvarja od leta 2003. Ob tem, da vodi mlajšo in starejšo otroško Folklorno skupino FD Rožmarin, je od leta 2006 tudi članica Akademske folklorne skupine Študent v Mariboru, v sklopu katere vodi otroško folklorno skupino in je redna udeleženka izobraževanj, ki jih pripravlja JSKD, je tudi mentorica na folklornih delavnicah.
Dr. Metka Knific Zaletelj je doktorirala s področja poustvarjanja plesnega izročila in razvijanja didaktike njegovega poučevanja v slovenskih osnovnih šolah. Na folklornem področju je aktivna od leta 1992. Vodila je več otroških in odraslih folklornih skupin, slabo desetletje v Tržiču vodi pevsko in godčevsko skupino. Vodila je številne seminarje, ki jih organizira Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Na dodiplomskem in podiplomskem študiju pridobljena teoretična znanja nadgrajuje s poklicno in ljubiteljsko prakso na področjih andragogike, etnologije in etnokoreologije.
Maja Miklavž Sintič, kot profesorica razrednega pouka, poučuje na OŠ Šentjernej, kjer vodi tri skupine OFS Šentlora in pevsko skupino Pojoče Šentlorke. S folklorno dejavnostjo se je srečala pred dobrim desetletjem, ko se je zgolj iz radovednosti udeležila začetnega seminarja za vodje otroških folklornih skupin v organizaciji JSKD. Šest let zapored se je z OFS Šentlora uvrstila na državno srečanje. Na Ringaraja 2013 je prejela zlato priznanje s pohvalo za najbolj prepričljivo predstavitev v celoti in 2014 posebno priznanje za najbolj prepričljivo odrsko postavitev. OFS Šentlora je tri leta zapored povezovala celoten program državnega srečanja Ringaraja. Prizadeva si pritegniti čim večje število mladih k odgovornemu poustvarjanju ljudskega izročila.
STROKOVNI SPREMLJEVALCI SREČANJ
PEVSKIH IN GODČEVSKIH SKUPIN
Klemen Bojanovič, harmonikar in študent na Akademiji za glasbo v Ljubljani, se je z ljudskim izročilom bolj aktivno začel spoznavati v osnovnošolskih letih. Od takrat je deloval v številnih štajerskih skupinah kot glasbenik, avtor glasbenih priredb, ali pa kot takšna ali drugačna podpora folklornim glasbenim sestavom. Trenutno je aktiven v vlogi vodje glasbene zasedbe ŽKUD Tine Rožanc. Ob seminarjih in delavnicah za inštrumentalno ljudsko glasbo tudi redno piše glasbene priredbe za folklorne skupine, s katerimi dosega najvišja priznanja na državnih srečanjih folklornih skupin in tekmovanjih parov v ljudskih plesih. Ljubiteljsko poustvarja ljudsko izročilo z različnimi malimi zasedbami, v katerih se posveča predvsem približevanju izročila širši populaciji ljudi.
Dr. Urša Šivic, etnomuzikologinja, zaposlena na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU, kjer raziskuje glasbeno izročilo in njegove značilnosti v preteklosti in sodobnosti ter njegovo mesto v ljudskih šegah. V okviru podiplomskega študija se je posvečala glasbenoanalitičnim vidikom ponarodevanja pesmi ter priredbam slovenskih ljudskih pesmi v popularni glasbi. Med letoma 2006 in 2008 je pripravljala izbor za državno srečanje pevskih in godčevskih skupin.
Dr. Mojca Kovačič je kot etnomuzikologinja zaposlena na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU. Raziskovalno se posveča ljudskoglasbenim pojavom v sodobnosti in preteklosti. Ob tem izpostavlja vprašanja, kot so identiteta in glasba, glasba in spol, akustemologija, politična represija in glasba, glasba in nacionalizem, ipd.
Nina Volk, po izobrazbi akademska glasbenica – pianistka, se je z ljudskim izročilom – predvsem ljudsko glasbo – srečala v zgodnjem otroštvu, in sicer v družinskem in širšem sorodstvenem okolju. Z bratom in očetom igra in poje v družinskem triu Volk Folk, vodi različne seminarje in delavnice s področja poustvarjanja pevskega in inštrumentalno glasbenega izročila ter se ljubiteljsko ukvarja z odkrivanjem in populariziranjem ljudskosti v našem glasbenem izročilu.
Gregor Volk je širši javnosti najbrž najbolj poznan kot član družinskega tria Volk Folk, kjer poje in igra violino. Poleg ukvarjanja s tradicijsko glasbo in folklorno dejavnostjo, ustvarja in izvaja tudi svojo glasbo, vodi lastno skupino in občasno nastopa kot gost v različnih zasedbah.
Z ljudsko pesmijo in vižami, ki so del družinske tradicije, se je srečal v ranem otroštvu, kasneje poleg violine osvojil igranje na druga glasbila, ves čas glasbenega ustvarjanja pa nabiral izkušnje na domačih (Druga Godba, Lent, Carniola, Godibodi, ...) in tujih odrih (EBU-UER Gdansk in Segovia, Nemčija, Belgija, Francija, ...).
Mag. Simona Moličnik je magistrica muzikologije, opremljena z dobrim poznavanjem materialne glasbene ostaline, torej pisnih in zvočnih virov, s katerimi je petnajst let rokovala v Glasbeni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice. Leta 2008 se je pridružila ekipi urednikov za glasbo Prvega programa Radia Slovenija. Tu je prevzela avtorstvo tedenskih tematskih oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi ter z njo povezane rubrike Dobra glasba, dober dan. Na terenu zbira in oskrbuje arhiv ter v oddajah Slovenska zemlja v pesmi in besedi predstavlja širok pogled na zvočno podobo glasbenega izročila v vseh pojavnih oblikah. Prispevke o glasbeni dediščini objavlja v Folklorniku, spletni glasbeni reviji Odzven in na drugih mestih. Raznovrstne poustvarjalce izročila pa predstavlja tudi v mednarodnem merilu v okviru Evropske radiodifuzne zveze (EBU). V letošnjem letu pripravlja izbor za državno srečanje pevskih in godčevskih skupin.
SELEKTORJI / STROKOVNI SPREMLJEVALCI SREČANJ
FOLKLORNIH SKUPIN MANJŠINSKIH
ETNIČNIH SKUPNOSTI
Neva Trampuš se je kot srednješolka vključila v Akademsko folklorno skupino France Marolt, kjer je krajši čas vodila eno od skupin. Po selitvi v Velenje sta z možem leta 1971 ustanovila Šaleško folklorno društvo Koleda, v katerem je še vedno aktivna. Tako za Koledo kot za Folklorno skupino KD Međimurje, ki jo tudi vodi, je pripravila več odrskih postavitev. Vodi seminarje s področja plesnega in glasbenega izročila slovenskega in balkanskega prostora ter pomaga skupinam na terenu. Več let je pripravljala program državnega srečanja odraslih folklornih skupin, leta 2010 tudi otroških. Udeleževala se je seminarjev na Badiji, ki jih je organiziral Prosvjetni sabor Hrvatske, kjer je spoznavala plese drugih jugoslovanskih narodov.
Dr. Vesna Bajić Stojiljković je etnomuzikologinja, etnokoreologinja, koreografinja, glasbenica in pedagoginja za folklorni ples in glasbo balkanskih narodov. Njene aktivnosti so usmerjene k teoriji in praksi koreografskega ustvarjanja na področju ljudskega plesa in glasbe. Skozi doktorsko nalogo, ki je prva na področju etnomuzikologije in
etnokoreologije, je razvila sistem analize koreografskih del, zapisovanja prostorskih in kinetičnih prvin v plesu, ter ustrezne terminologije, kot so stilizacija, koreografsko-kompozicijski principi, koreografija ljudskega plesa, žanri koreografij ipd.
Ljubljana, december 2017
|
