|
KULTURNA DRUŠTVA
S STATUSOM V JAVNEM INTERESU
Status društva v javnem interesu
Društva in druge pravne osebe zasebnega prava na področju
kulture, katerih delovanje je splošno koristno in je v javnem
interesu na področju ustvarjanja, posredovanja ali varovanja
kulturnih dobrin oziroma na področju kulturnih dejavnosti,
opredeljenih v 4. členu Zakona o uresničevanju javnega interesa
za kulturo (ZUJIK, Uradni list RS, št. 77/07 - UPB, 56/08
in 4/10), lahko na podlagi 80. in 81. člena ZUJIK v zvezi
s 107. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni
list RS, št. 16/08 in 123/08) predlagajo, da se jim podeli
status v javnem interesu na področju kulture.
Ministrstvo za kulturo podeljuje statuse društvom in drugim
pravnim osebam zasebnega prava v javnem interesu na področju
kulture, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe o statusu
društva v javnem interesu, določene v Zakonu o društvih in
ZUJIK.
Splošni pogoji za podelitev statusa
Splošne pogoje za pridobitev statusa v javnem interesu določa
Zakon o društvih (Uradni list RS, št. 61/06, 91/08 - odl.
US in 58/09) .
Status delovanja v javnem interesu na področju kulture lahko
pridobi pravna oseba zasebnega prava iz 80. in 81. člena ZUJIK
in v zvezi s 107. členom ZVKD-1, ki v javnem interesu opravlja
kulturno dejavnost iz 4. člena ZUJIK, če izpolnjuje naslednje
splošne pogoje v skladu s 30. členom Zakona o društvih:
* da njeni ustanovitelji in člani niso pravne osebe javnega
prava,
* da ima dejavnost, ki je v javnem interesu, opredeljeno
v temeljnem aktu,
* da je registrirana in deluje na področju kulture najmanj
dve leti pred vložitvijo vloge za pridobitev statusa,
* da je sredstva zadnji dve leti pretežno uporabljala za
opravljanje te dejavnosti in je redno izvajala programe,
projekte ali druge dejavnosti za uresničevanje namena in
ciljev, ki so v javnem interesu na področju kulture,
* da ima izdelane programe prihodnjega delovanja,
* da lahko izkaže pomembnejše dosežke svojega delovanja.
Na podlagi 81. člena ZUJIK lahko status
delovanja v javnem interesu pridobijo tudi druge pravne osebe
zasebnega prava (zavodi, ustanove, zadruge) in na podlagi
107. člena ZVKD-1 tudi nevladne organizacije, verske skupnosti
ipd., ki delujejo na področju kulturne dediščine.
Status se pridobi na podlagi zakona, ki ureja uresničevanje
javnega interesa za kulturo, in ob smiselni uporabi predpisov,
ki urejajo delovanje društev.
Pridobitev statusa društva v javnem interesu
Vlogo za pridobitev statusa v javnem interesu na področju
kulture predložijo pravne osebe zasebnega prava v skladu z
Zakonom o društvih.
Vlogi morajo priložiti:
* poročilo o delu, iz katerega mora biti razvidno izvajanje
programov, projektov in drugih dejavnosti, ki jih je pravna
oseba izvajala v javnem interesu v zadnjih dveh letih, in
o porabi sredstev za njihovo doseganje;
* sprejet program prihodnjega delovanja na teh področjih;
* dokazila o rezultatih svojega delovanja (npr. priporočila,
recenzije oziroma objave v strokovni literaturi, kopije
pomembnejših odzivov medijev itd.);
* osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo
in naslov stalnega prebivališča oziroma začasnega prebivališča
zastopnika društva, ki je vpisan v register društev, če
v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča.
Pristojno ministrstvo v postopku podelitve
statusa v javnem interesu iz uradnih registrov pridobi podatek
o registraciji pravne osebe zasebnega prava, ustanoviteljih
in zastopniku pravne osebe in kopijo veljavnega temeljnega
oziroma ustanovitvenega akta pravne osebe s spremembami, ki
so v zbirki listin pristojnega registra.
Pristojno ministrstvo od Agencije Republike Slovenije za javnopravne
evidence in storitve (AJPES) pridobi letni poročili za zadnji
dve leti, za pravne osebe, katerih prihodki oziroma odhodki
so v preteklem poslovnem letu presegli en milijon evrov, pa
oceno revizorja.
S posebnim zakonom lahko posamezna ministrstva podrobneje
opredelijo področje delovanja oziroma dejavnosti, ki so v
javnem interesu, in določijo posebne pogoje za pridobitev
tega statusa.
Če društvo prosi za podelitev statusa na več področjih, ki
so v pristojnosti več ministrstev, odloči o podelitvi statusa
društva v javnem interesu na podlagi 2. odstavka 31. člena
Zakona o društvih ministrstvo, ki je pristojno za pretežni
del dejavnosti društva, po predhodnem soglasju drugih pristojnih
ministrstev.
Na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije z dne 27. 7. 2000
je mogoče predhodno soglasje k odločbi dati le, če društvo
z drugega področja dejavnosti izpolnjuje tudi vse predpisane
pogoje za pridobitev statusa v javnem interesu na področju,
za katerega se soglasje daje.
Učinki statusa društva v javnem interesu
Zakon o društvih kot prednost pri pridobitvi statusa v javnem
interesu določa, da se pri javnih razpisih za pridobivanje
sredstev iz državnega proračuna v merilih, s katerimi se izberejo
prejemniki sredstev, upošteva tudi status v javnem interesu,
pri čemer upoštevanje statusa ne sme presegati 20 % vrednosti
drugih meril.
S posebnimi zakoni se lahko določijo tudi druge prednosti,
ki jih društvom oziroma drugim pravnim osebam v javnem interesu
daje pridobljeni status. Ugodnosti in olajšave so:
* Namenitev dela dohodnine za donacije skladno s 142. členom
Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06, 10/08, 78/08,
125/08 in 20/09) in Uredbo o namenitvi dela dohodnine za
donacije (Uradni list RS, št. 30/07, 36/07): Do 0,5 % dohodnine
se lahko nameni za financiranje splošno koristnih namenov
rezidentov, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za
opravljanje nepridobitnih dejavnosti in jim je s posebnim
zakonom zaradi opravljanja teh dejavnosti priznan poseben
status ali določeno, da je njihova dejavnost v javnem interesu.
* V skladu s 66. členom Zakona o dohodnini
so olajšave za donacije zavezancev za financiranje splošno
koristnih namenov rezidentov, ki so po posebnih predpisih
ustanovljeni za opravljanje nepridobitnih dejavnosti in
jim je s posebnim zakonom zaradi opravljanja teh dejavnosti
priznan poseben status ali določeno, da je njihova dejavnost
v javnem interesu.
* V skladu z 59. členom Zakona o davku
od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08,
76/08 in 5/09, 96/09) so olajšave za donacije za financiranje
splošno koristnih namenov rezidentov, ki so po posebnih
predpisih ustanovljeni za opravljanje nepridobitnih dejavnosti
in jim je s posebnim zakonom zaradi opravljanja teh dejavnosti
priznan poseben status ali določeno, da je njihova dejavnost
v javnem interesu.
* Oprostitev davka na dodano vrednost
je mogoča na podlagi 13. tč. 42. in 43. člena Zakona o davku
na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 117/06, 33/09, 85/09)
in 69. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano
vrednost (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08,
123/08, 105/09).
* Oprostitev plačila upravne takse
omogoča Zakon o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/07,
126/07.
* Brezplačno pravno pomoč določa 4.
tč. 10. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni
list RS, št. 96/04 in 23/08).
* V skladu z Zakonom o varstvu javnega
reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06) in z dovoljenjem
upravne enote lahko nepridobitne pravne in fizične osebe
zbirajo ob izpolnjevanju zakonskih pogojev prostovoljne
prispevke, če izkažejo, da bodo zbrane prispevke uporabile
za humanitaren ali splošno koristen namen.
* V skladu z Zakonom o igrah na srečo
in Uredbo o določitvi društev in neprofitnih humanitarnih
organizacij, ki smejo občasno prirejati klasične igre na
srečo, in o kriterijih za občasno prirejanje klasičnih iger
na srečo (Uradni list RS, št. 70/00) smejo prireditelji
občasno prirejati igre na srečo v skladu s predpisi.
Za organizacije v javnem interesu na
področju kulture veljajo tudi ugodnosti na podlagi 74. in
75. in eventualno 79. člena ZUJIK:
* Ministrstvo, pristojno za kulturo, oziroma pristojni organ
lokalne skupnosti lahko da javno kulturno infrastrukturo
v upravljanje oziroma uporabo drugim pravnim osebam, ki
izvajajo javne kulturne programe ali kulturne projekte na
podlagi javnega razpisa s pogodbo.
* Javna kulturna infrastruktura se
lahko odda v upravljanje oziroma v uporabo organizaciji,
ki deluje v javnem interesu po 80. členu ZUJIK, brez javnega
razpisa. Javna kulturna infrastruktura se daje v upravljanje
ali uporabo izvajalcem kulturnih dejavnosti brezplačno pod
pogojem, da prevzamejo obveznost rednega tekočega vzdrževanja.
* Izvajalcu, ki trajneje zadovoljuje
kulturne potrebe na posameznem področju in katerega delovanje
je v javnem interesu, pa mu niso zagotovljena sredstva v
okviru drugih oblik javnega financiranja niti ni dobil v
upravljanje ali uporabo javne kulturne infrastrukture, lahko
država oziroma lokalna skupnost zagotavlja sredstva za pokrivanje
stroškov, ki so povezani z zagotavljanjem prostorskih pogojev
delovanja.
Dolžnosti društva s statusom
društva v javnem interesu
Pravna oseba zasebnega prava, ki ji je podeljen status v javnem
interesu, mora skladno s 33. členom Zakona o društvih pristojnemu
ministrstvu do 31. marca tekočega leta predložiti poročilo
o delu, iz katerega mora biti razvidno izvajanje programov,
projektov in drugih dejavnosti, ki jih je pravna oseba izvajala
v javnem interesu za preteklo leto, in o porabi sredstev za
njihovo doseganje. Po preteku starega programa delovanja mora
predložiti tudi nov program prihodnjega delovanja, vse do
31. marca tekočega leta.
Pristojno ministrstvo od AJPES pridobi letno poročilo pravne
osebe za preteklo leto, za tiste, katerih prihodki oziroma
odhodki so v preteklem poslovnem letu presegli en milijon
evrov, pa tudi oceno revizorja.
Odvzem statusa društva v javnem interesu
Pristojno ministrstvo pravni osebi odvzame status v javnem
interesu, če ta kljub opozorilu pristojnega ministrstva tudi
v naknadnem roku 30 dni ne izpolni obveznosti iz 33. člena
Zakona o društvih.
Pristojno ministrstvo odvzame status v javnem interesu tudi,
če ne izpolnjuje več drugih pogojev, določenih v 30. členu
Zakona o društvih in v posebnih predpisih, oziroma če pravna
oseba ne opravlja več dejavnosti v javnem interesu in če se
podeljenemu statusu pisno odreče.
Naslov za vlaganje predlogov, informacije in pojasnila
Vlogo in izpolnjen obrazec za pridobitev statusa v javnem
interesu na področju kulture predložijo predlagatelji na naslov:
Ministrstvo za kulturo
Maistrova 10
1000 Ljubljana
Več informacij dobite pri svetovalki:
Marjana Bele
tel.: 01 369 59 05
obrazec
|
