KONCERTI NAGRAJENK DRŽAVNEGA TEKMOVANJA ZVOK MOJIH ROK 2022
ALEKSANDRIJA – VPLIV DOBREGA UČITELJA
Nagradni koncert zmagovalke:
Klara Maljuga, dirigentka
Zbor Slovenske filharmonije
LJUBLJANA, Univerza v Ljubljani Akademija za glasbo, Dvorana Julija Betetta, Kongresni trg 1/I
petek, 13. oktobra 2023, ob 19.30.
Vstop prost.
Nagradni koncert je omogočila Slovenska filharmonija.
O koncertu
slikar: Jean Leon Gerome Ferris (1863–1930)
Aleksandru Velikemu je v svojem kratkem obdobju vladanja uspelo ustanoviti več kot 10 Aleksandrij – mest s posebno misijo kulturne izmenjave, ustvarjanja zbirk različnega znanja in spodbujanja
znanstveno-raziskovalnega delovanja. Kaj je gnalo Aleksandra, da je poleg teritorialnih interesov dal priložnost tudi področju kulture in znanosti?
Filip II. Makedonski je razumel vrednost dobrega učitelja in za svojega sina Aleksandra izbral najboljšega: grškega filozofa Aristotela. Učitelj je torej tisti, zaradi katerega posameznik stopi iz okvirja znanja in navad svojih staršev ter nariše svoj jutri. Dandanes se veliko govori o zaupanju v učitelje; v te neznane ljudi, zaradi katerih otroci dvomijo o starših.
Mar ni prav ta dvom gonilo razvoja?
Spored predstavlja povezave med skladateljskimi učitelji in učenci.
O tekmovanju Zvok mojih rok 2022
Tekmovanje dirigentov je dobilo ime po Mateju Hubadu, slovenskem zborovodji in ustanovitelju Glasbene matice Ljubljana ter njene glasbene šole, predhodnice zdajšnjega Konservatorija in Akademije za glasbo v Ljubljani. Svoje zborovodsko znanje je pred tremi demonstratorskimi zbori (Komornim zborom Orfej iz Ljutomera, Dekliškim pevskim zborom Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in Akademskim pevskim zborom Maribor) pokazalo 9 mladih slovenskih zborovodij, starih do 35 let, ki jih je izbral umetniški svet prireditve. Pokazali so svoje sposobnosti dela z zborom: dirigentsko tehniko, tehniko vodenja vaje in komunikacije z zborom ter interpretacije skladb. Tekmovanje je ocenjevala petčlanska mednarodna žirija.
Organizacija tekmovanja: Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani.
Spored
Anton Bruckner (1824–1896):
Ave Maria l Zdrava Marija (Lk 1: 26-45)
Napev: Matija Kastelec (1620–1688) – prir.: Matej Hubad (1866–1937):
Ave, presvitla Marija! (sakralno besedilo)
Niels Wilhelm Gade (1817–1980):
O du, der du die Liebe bist l Ti, ki si neskončna ljubezen (sakralno besedilo)
Edward Grieg (1843–1907):
Ave maris stella l Ave morska zvezda (marijanska himna za večernice)
Aaron Copland (1900–1990):
Four Motets l Štirje moteti
1. Help Us, O Lord l Pomagaj nam, Gospod (Ps 36: 10–11)
2. Thou, O Jehovah, Abideth Forever l Ti, Gospod, prestoluješ na veke (Žal 5,19–21)
3. Have Mercy on Us, O my Lord l Izkaži nam milost, o Bog (Ps 51: 1–6)
4. Sing Ye Praises to Our King l Prepevajte Bogu (Ps 47: 6–7)
solisti:Polona Plaznik (sopran), Ana Potočnik (alt), Rok Ferenčak (tenor), Martin Kozjek (bas)
Knut Nystedt (1915–2014):
Peace, I Leave With You l Mir vam zapuščam (Jn 14, 27)
****
Slavko Osterc (1895–1941):
Cvetoči bezeg (T. Seliškar)
Marijan Lipovšek (1910–1995):
Letski motiv I(J. Murn Aleksandrov)
Povožena ptica (V. Beličič) iz Pesmi o naši deželi
Marij Kogoj (1892–1956):
Barčica (O. Župančič)
Jakob Jež (1928–2022):
Tista noč (A. Kokot) iz Treh Kokotovih pesmi
Bukolika za Gallusa (J. Jež in gravura z Gallusovim portretom)
Tilen Slakan (1993):
V objeme neznanih ljudi (J. Barbo), prva izvedba
O nastopajočih
Foto: Janez Kotar
Klara Maljuga
je na lanskem državnem tekmovanju mladih zborovskih dirigentov Zvok mojih rok v Mariboru osvojila prvo nagrado in posebno priznanje za učinkovito vodenje vaje v polfinalu. Leta 2019 je s posebno pohvalo zaključila študij zborovskega dirigiranja na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom izr. prof. Sebastjana Vrhovnika. Vodi MeKZ Ljubljanski madrigalisti in zanje oblikuje umetniško premišljene, tudi nagrajene sporede. Svoje znanje redno nadgrajuje z udeleževanjem na državnih in mednarodnih seminarjih (med mentorji Urša Lah, Ragnar Rasmussen, Gary Graden, Martina Batič in drugi). Vedoželjno se, kolikor dopušča čas, vključuje v aktivnosti državnega in mednarodnega zborovskega dogajanja. Poleg poslanstva zborovske dirigentke je aktivna tudi kot pedagoginja. Ima tudi dragocene izkušnje poučevanja v Osnovni šoli Naklo in Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik, od septembra poučuje v Glasbeni šoli Logatec.
Zbor Slovenske filharmonije
je bil kot poklicni Slovenski komorni zbor ustanovljen leta 1991 in leta 1998 postal organizacijska enota Slovenske filharmonije. Od ustanovitve do leta 2009 ga je vodil Mirko Cuderman. Med letoma 2009 in 2012 je bil šef dirigent zbora Steffen Schreyer, od pomladi 2009 do jeseni 2017 je zbor kot pomočnica direktorja za zbor vodila Martina Batič, nasledil pa jo je Gregor Klančič. Temeljno poslanstvo Zbora Slovenske filharmonije je izvajanje vokalne in vokalno-instrumentalne glasbe v sklopu abonmajskih sklopov Pretežno vokalni cikel (PVC) in Vokalno-instrumentalni program (VIP), največkrat skupaj z Orkestrom Slovenske filharmonije. Poleg koncertov v matični hiši in Cankarjevem domu Zbor Slovenske filharmonije redno koncertira na domačih in tudi tujih odrih. Zbor je prvič pri nas izvedel številne skladbe svetovne zborovske dediščine, prav tako tudi številne skladbe slovenskih skladateljev. Poleg hišnih dirigentov je z zborom sodelovalo več kot 100 dirigentov. Zbor Slovenske filharmonije je prejemnik več slovenskih in hrvaških umetniških priznanj in nagrad, od leta 2016 pa je član združenja poklicnih zborov TENSO.
