STROKOVNI SPREMLJEVALCI SREČANJ NA FOLKLORNEM PODROČJU

Z namenom, da bi folklornikom, pevcem in godcem približali ljudi, ki strokovno spremljajo srečanja otroških in odraslih folklornih skupin ter srečanja pevcev in godcev, smo pripravili zelo kratke opise njihovega delovanja, za katere bi želeli, da bi jih območne izpostave pri pripravi srečanj vključile v programski list. Za vse, ki vas zanima več o njihovih razmišljanjih in pogledih na folklorno dejavnost, si lahko preberete krajše intervjuje z nekaterimi, ki so bili objavljeni v Folklorniku 5 (2009).

Na spodnji seznam smo uvrstili tako tiste strokovne spremljevalce, ki srečanja spremljajo v letošnjem letu, kakor tudi nekatere, ki so jih spremljali v preteklosti ali jih bodo mogoče spremljali v prihodnje.

STROKOVNI SPREMLJEVALCI SREČANJ ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN

Branko Fuchs se je s folklorno dejavnostjo začel ukvarjati leta 1979, strokovni spremljevalec srečanj pa je že od leta 1985. Vodi in strokovno sodeluje v Folklornem društvu Košuta iz Poljčan. Po izobrazbi je predmetni učitelj, smeri geografija in športna vzgoja. Uspešno sodeluje pri izobraževanju učiteljev 1. in 2. triade na osnovnih šolah Slovenije. V ta namen je napisal metodični priročnik za poučevanje ljudskih plesov v osnovni šoli. Na seminarjih predava o ljudskih plesih, o šegah in navadah ter o drugem.

Dr. Rebeka Kunej, etnologinja, zaposlena na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU v Ljubljani, se ukvarja z raziskovanjem slovenskega plesnega izročila. Njena strokovna prizadevanja so usmerjena v spoznavanje pretekle podobe plesa, kakor tudi podobe njegovega današnjega poustvarjanja. S folklorno dejavnostjo se je sprva srečala pri otroški in odrasli folklorni skupini v Horjulu in izkušnje nato obogatila z udejstvovanjem pri AFS France Marolt v Ljubljani.

Mojca Lepej se je z ljudskim izročilom začela ukvarjati na Učilišču v Ljubljani. Tedaj se je vključila v Folklorno skupino Kluba ljubljanske mladine. Pozneje je otroško folklorno skupino vodila v Zagorju ob Savi in vse do upokojitve v Kopru. Leta 1989 je ustanovila odraslo Folklorno skupino KD Mandrač v Kopru, leta 1998 pa odraslo Folklorno skupino KD Skala v Kubedu in zanju pripravila vrsto zanimivih odrskih postavitev, ki si jih je bilo mogoče ogledati na državnih srečanjih odraslih folklornih skupin.

Nežka Lubej se je s folklorno dejavnostjo začela ukvarjati v osnovni šoli v Markovcih leta 1958. Vsa leta službovanja je kot razredna  učiteljica vodila otroško folklorno skupino. Leta 1984 je začela voditi seminarje za otroške folklorne skupine po Sloveniji in strokovno spremljati srečanja otroških in odraslih folklornih skupin. Danes sodeluje z mnogimi folklornimi skupinami po Sloveniji, že od ustavitve pa je v strokovnem vodstvu Folklorne skupine Lancova vas.

Branka Moškon, rojena v Metliki, je s plesnim izročilom povezana od ranega otroštva, saj je bila njena mama, Marica Županič vojarinka. V osnovni in srednji šoli je igrala v tamburaškem sestavu in plesala v folklorni skupini. Ko se je poročila in prispela v Novo mesto, je leta 1975 ustanovila Folklorno skupino Kres, katere umetniški vodja je še danes, in zanjo pripravila številne odrske postavitve, ki jih je bilo mogoče videti tudi na državnih srečanjih.

Marko Pukšič se je s folklorno dejavnostjo srečal pri Folklorni skupini Destrnik leta 1988. Od leta 2001 strokovno vodi otroške folklorne skupine v Destrniku, z nasveti pomaga tudi nekaterim drugim skupinam na Štajerskem. Več kot deset let je plesal pri Akademski folklorni skupini Študent v Mariboru, kjer sedaj strokovno pomaga pri delovanju otroške folklorne skupine. Izobražuje se na strokovnih seminarjih, ki jih pripravlja JSKD, vodi delo na folklornih taborih in delavnicah.

Mirko Ramovš se je v študentskih letih vključil v Akademsko folklorno skupino France Marolt, kjer je kmalu prevzel umetniško vodstvo. Od leta 1966 do upokojitve leta 2003 je bil sodelavec Glasbenonarodopisnega inštituta. Plesno izročilo je raziskoval na terenu, leta 1980 je objavil antologijo slovenskega ljudskega plesa, med leti 1992 in 2000 objavil sedem knjig Polka je ukazana, poleg tega pa tudi številne znanstvene in strokovne prispevke s področja plesnega izročila. Pripravil je večino odrskih postavitev Akademske folklorne skupine France Marolt in večkrat pripravljal program državnega srečanja odraslih folklornih skupin.   

Rastko Samec se je v Akademsko folklorno skupino Študent vključil leta 1972. Leta 1987 je uspešno končal začetni seminar in začel voditi eno od skupin pri Akademski folklorni skupini Študent v Mariboru. Vodil je več drugih folklornih skupin, blizu pa mu je predvsem plesna tehnika, zato o njej predava na različnih seminarjih. Srečanja odraslih folklornih skupin strokovno spremlja od leta 2007.

Vasja Samec se je z ljudskim plesom in njegovim odrskim poustvarjanjem srečal že v svoji zgodnji mladosti, in sicer leta 1964, ko se je vključil v KUD Jože Hermanko. Tri leta pozneje se je včlanil v Akademsko folklorno skupino Študent, kjer je bil plesalec in 40 let tudi njen umetniški vodja. Začetni seminar za vodje folklornih skupin je opravil leta 1972. Vsa nadaljnja leta je obiskoval nadaljevalne seminarje in poučeval doma in v tujini. Zadnja leta strokovno spremlja srečanja in svetuje številnim folklornim skupinam. Ustvaril je mnoge zanimive odrske postavitve, ki jih odlikuje predvsem igrivost in sporočilnost.

Tomaž Simetinger se je v drugi polovici devetdesetih let 20. stoletja pridružil folklorni skupini v Črni na Koroškem. Kasneje se je vključil v Folklorno skupino Emona v Ljubljani in nazadnje v Akademsko folklorno skupino France Marolt v Ljubljani, kjer je leta 2010 prevzel umetniško vodstvo. Je avtor ali soavtor številnih odrskih postavitev. Vodi seminarje, in sicer tako za vodje otroških kot odraslih folklornih skupin. Aktivno raziskuje na terenu in se posveča etnokoreologiji.

Brane Šmid je folklornik od leta 1980. Od leta 1985 je umetniški vodja Akademske folklorne skupine Ozara v Kranju, od leta 2005 pa tudi vodi upokojensko folklorno skupino Strmol v Cerkljah na Gorenjskem. Je avtor številnih odrskih postavitev. Redno se udeležuje srečanj folklornih skupin; njegove programe je bilo mogoče videti tudi na državnih srečanjih. Aktiven je tudi kot pevec ljudskih pesmi v skupini Kranjski Furmani. Od leta 2005 je bil strokovni spremljevalec odraslih folklornih skupin ter je član strokovnega odbora Zveze ljudskih tradicijskih skupin.

Neva Trampuš se je kot srednješolka vključila v Akademsko folklorno skupino France Marolt, kjer je krajši čas vodila eno od skupin. Po selitvi v Velenje sta z možem leta 1971 ustanovila Šaleško folklorno društvo Koleda, v katerem je še vedno aktivna. Tako za Koledo kot za Folklorno skupino KD Međimurje, ki jo tudi vodi, je pripravila več odrskih postavitve. Vodi seminarje s področja plesnega in glasbenega izročila ter pomaga skupinam na terenu. Več let je pripravljala program državnega srečanja odraslih folklornih skupin, leta 2010 tudi otroških.

Nina Volk, po izobrazbi akademska glasbenica – pianistka, se je z ljudskim izročilom – predvsem ljudsko glasbo – srečala v zgodnjem otroštvu, in sicer v družinskem in širšem sorodstvenem okolju. Z bratom in očetom igra in poje v družinskem triu Volk Folk, vodi različne seminarje in delavnice s področja poustvarjanja pevskega in inštrumentalno glasbenega izročila ter se ljubiteljsko ukvarja z odkrivanjem in populariziranjem ljudskosti v našem glasbenem izročilu.

Klavdija Žabot se je prvič srečala s folklorno dejavnostjo leta 1988, ko je zaplesala v otroški folklorni skupini Osnovne šole Razkrižje. Leta 1993 je stopila v vrste Folklorne skupine KUD Razkrižje, katere članica je še danes. V študentskem obdobju se je vključila v Akademsko folklorno skupino France Marolt in tam deset let aktivno sodelovala v organizacijskem in umetniškem odboru. Od leta 2008 je umetniška vodja Folklorne skupine Veselje Mestnega društva gluhih Ljubljana. Leta 2000 je postala strokovna spremljevalka srečanj odraslih folklornih skupin.

Valerija Žalig se je s folklorno dejavnostjo srečala že v otroštvu prek njenega očeta Borisa in ji ostaja zvesta do danes. Od 13. leta dalje je plesala v Beltincih, pozneje dobro desetletje tam vodila skupino ter skupaj z očetom in Mirkom Ramovšem vodila seminarje učenja prekmurskih plesov. Odraščala je ob Kociprovi bandi in bila soustanoviteljica več prekmurskih godčevskih zasedb. V zadnjem desetletju intenzivno pomaga več skupinam v Prekmurju, od leta 2004 pa je tudi programski vodja Beltinskega folklornega festivala.

STROKOVNI SPREMLJEVALCI SREČANJ OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN

Mag. Metka Knific se je z ljudskimi plesom srečala že v otroštvu, ko je plesala pri otroški folklorni skupini v Žirovnici. Kasneje se je pridružila Folklorni skupini Triglav na Jesenicah, ki ji ostaja zvesta še danes, poleg tega pa je vodila otroško in odraslo folklorno skupino v Tržiču. Plesnemu izročilu se je posvečala v okviru podiplomskega študija na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, danes pa vodi različne, predvsem s petjem, plesnostjo in otroškim izročilom povezane seminarje.

Nežka Lubej se je s folklorno dejavnostjo začela ukvarjati v osnovni šoli v Markovcih leta 1958. Vsa leta službovanja je kot razredna  učiteljica vodila otroško folklorno skupino. Od leta 1984 vodi seminarje za vodje otroških folklornih skupin – o otroškem izročilu, o nekdanjih šegah in navadah, o pripravi programov otroških folklornih skupin … – in strokovno spremlja srečanja. Kar petkrat je pripravila izbor za državno srečanje otroških folklornih skupin.

Nina Luša je profesorica razrednega pouka in od leta 1988 aktivna članica Folklornega društva Val iz Pirana. Otroško skupino vodi od devetdesetih let dalje, odraslo od leta 1998; aktivna je v skupini pevcev ljudskih pesmi Folklornega društva Val iz Pirana. Srečanja otroških folklornih skupin strokovno spremlja od leta 2007 in se redno udeležuje domala vseh izobraževanj s področja folklorne dejavnosti.

Saša Meglič se je v Folklorno skupino Karavanke v Tržiču vključila leta 1991. Jeseni 2002 je prevzela vodenje otroške skupine, kasneje tudi odrasle. Z otroško skupino se redno uvršča na regijska srečanja, večkrat je bila z njo na državnem. Leta 2009 je začela strokovno spremljati srečanja otroških folklornih skupin. Predava na seminarjih – najpogosteje o metodiki učenja ljudskega plesa in prilagajanju plesov otrokom različnih starosti in sposobnosti.

Malči Možina se je leta 1991 vključila v Folklorno skupino Triglav na Slovenskem Javorniku in leta 1994 ustanovila eno programsko najbolj uspešnih otroških folklornih skupin na Slovenskem. Z Otroško folklorno skupino Breznica je v obdobju desetih let od ustanovitve pripravila vrsto izjemno zanimivih odrskih postavitev, od katerih so bil precejšen del predstavljen tudi na državnih srečanjih. Od leta 2007 do 2009 je bila državna strokovna spremljevalka.

Petra Nograšek se je leta 1984 vključila v Folklorno društvo Kres iz Novega mesta, kjer je bila aktivna kot članica odrasle in pevske skupine ter kot vodja začetne odrasle skupine. Od leta 2003 deluje kot vodja otroške skupine v društvu oz. na osnovni šoli. Sodelovala je pri pripravi mednarodnega folklornega festivala Slofolk in že več let strokovno spremlja srečanja otroških folklornih skupin.

Aleksandra Petrovič se je v folklorno dejavnost vključila leta 1991, in sicer kot plesalka pri otroški Folklorni skupini FD Rožmarin v Doleni, z vodenjem skupine pa se ukvarja od leta 2003. Ob tem, da vodi mlajšo in starejšo otroško Folklorno skupino FD Rožmarin, je od leta 2006 tudi članica Akademske folklorne skupine Študent v Mariboru in redna udeleženka izobraževanj, ki jih pripravlja JSKD.

Mojca Kmetec se je s folklorno dejavnostjo srečala že v otroštvu. Plesala je v otroški in odrasli folklorni skupini Vinko Korže iz Cirkovc. Leta 2005 je ustanovila Otroško folklorno skupino Spominčice na II. OŠ Rogaška Slatina. S skupino se redno uvršča na regijska in dva-krat na državno srečanja otroških folklornih skupin. Predava na seminarjih, najpogosteje o poustvarjanju izročila v vrtcu in šoli.

STROKOVNI SPREMLJEVALCI SREČANJ PEVSKIH IN GODČEVSKIH SKUPIN

Jasna Vidakovič, muzikologinja, je leta 1973 ustanovila redakcijo za ljudsko glasbo v Glasbenem programu Radia Slovenije. Tam je kot urednica in glasbena producentka pripravljala oddaje z izvirno in prirejeno ljudsko glasbo. Bila je članica delovne skupine za ljudsko glasbo pri EBU, Zvezi evropskih radijskih postaj. V njenih oddajah – zlasti v torkovi oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi ter Iz glasbene tradicije so se oglašali ljudski pevci, godci, tamburaši, citrarji, harmonikarji, orgličarji ... v letih 2009 do 2011 je bila državna strokovna spremljevalka na srečanjih pevskih in godčevskih skupin.

Vesna Sever je diplomirana etnologinja in kulturna antropologinja. Pevsko in godčevsko izročilo spremlja na terenu – tako srečanja, ki jih pripravlja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, kot tudi prireditve, ki jih organizirajo pevci sami. Pripravljala in vodila je etnološke oddaje na Radiu Zeleni val v Grosuplju, 10 let pa je kot zunanja sodelavka delala v uredništvu za ljudsko glasbo na Radiu Slovenija. Od leta 2009 na Radiu Ognjišče pripravlja in vodi oddaje o ljudski glasbi z naslovom Pevci zapôjte, godci zagod'te. Leta 2004 je začela strokovno spremljati srečanja pevskih in godčevskih skupin, na seminarjih pa vodi delavnice ljudskega petja – najraje s pevci s terena.

Adriana Gaberščik uči petje pri Akademski folklorni skupini France Marolt. Izvaja seminarje učenja ljudskega petja na JSKD in seminarje, ki so namenjeni učiteljem, ki ljudsko petje in ples vključujejo v redni izobraževalni program. Ukvarja se z vprašanji prenašanja otroških petih iger, ljudskega plesa in ljudskega petja na otroke in že vrsto let strokovno spremlja srečanja pevskih in godčevskih skupin.

Franc Kene je bil zaposlen na  območni izpostavi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Brežice, kjer se je srečeval tudi s pevci ljudskih pesmi. Od leta 1997 vodi Pevce iz Globokega in pri njih tudi poje. Skupina je bolj znanih v Posavju. Po izobrazbi je učitelj razrednega pouka, deluje pa tudi kot zborovodja odraslih zborov. Kot predavatelj sodeluje na seminarjih, namenjenih pevcem ljudskih pesmi.

Adrijan Novak iz Kranja se je s harmoniko prvič srečal pri štirih letih. Leta 1999 se je vključil v Akademsko folklorno skupino Ozara iz Kranja.  Po uspešno opravljenem začetnem seminarju je postal umetniški vodja godčevskega sestava in umetniški vodja pevcev ljudskih pesmi, Kranjskih furmanov. Skupine, ki jih vodi, so bile že večkrat izbrane na državna srečanja. Na seminarjih predava o poustvarjanju godčevstva na Slovenskem in se ukvarja z izvajanjem tradicionalne irske, keltske in škotske glasbe.

Tomaž Rauch je z igranjem v foklornih skupinah začel že v osnovni šoli sredi sedemdesetih let 20. stoletja, po študiju na Akademiji za glasbo v Ljubljani je ljudsko glasbo kot inštrumentalist in pevec poustvarjal v več različnih oblikah, med drugim je igral v skupinah Trinajsto prase, Marko banda, Črnobela muzika… Ljudska glasbila in prvine ljudske glasbe uporablja v avtorski glasbi in vodi seminarje, namenjene predvsem godcem. Na Radiu Slovenija pripravlja oddaje o ljudski glasbi Oddaljeni zvočni svetovi in priložnostno izdeluje glasbila.

Katarina Šetinc je svoj odnos do ljudskega glasbenega izročila oblikovala z igranjem violine v godčevski zasedbi Akademske folklorne skupine France Marolt in s prepevanjem v pevski skupini Katice. Je aktivna članica in nekdanja predsednica Kulturnega društva Folk Slovenija, ki združuje poustvarjalce in raziskovalce ljudske glasbe na Slovenskem. Od leta 2007 strokovno spremlja srečanja pevskih in godčevskih skupin in vodi seminarje spoznavanja ljudskega petja.

Dr. Urša Šivic, etnomuzikologinja, zaposlena na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU, kjer raziskuje glasbeno izročilo in njegove značilnosti v preteklosti in sodobnosti ter njegovo mesto v ljudskih šegah. V okviru podiplomskega študija se je posvečala glasbenoanalitičnim vidikom ponarodevanja pesmi ter priredbam slovenskih ljudskih pesmi v popularni glasbi. Med letoma 2006 in 2008 je pripravljala izbor za državno srečanje pevskih in godčevskih skupin.

Simona Moličnik je magistrica muzikologije, urednica za ljudsko glasbo na Radiu Slovenija. Tedensko pripravlja oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi, v katerih predstavlja širok pogled na zvočno podobo glasbenega izročila v vseh pojavnih oblikah z jasnimi konturami, pa odtenki duha časa, v katerem so nastale. Uredila je tri tematsko naravnane zgoščenke s področja ljudske glasbe, ki jih je izdala založba ZKP RTV Slovenija, prispevke o glasbeni dediščini objavlja v Folklorniku, spletni glasbeni reviji Odzven in na drugih mestih. Raznovrstne poustvarjalce izročila pa predstavlja tudi v mednarodnem merilu v okviru Evropske radiodifuzne zveze (EBU).

STROKOVNI SPREMLJEVALCI SREČANJ FOLKLORNIH SKUPIN MANJŠINSKIH ETNIČNIH SKUPNOSTI

Vesna Bajić Stojiljković je leta 2000 vpisala študij etnomuzikologije na Fakulteti za glasbeno umetnost v Beogradu. Z ustanovitvijo Akademskega kulturno umetniškega društva Kolo v Kopru leta 2007 se je začela njena intenzivnejša folklorna pot. V omenjenem društvu vodi folklorne skupine štirih starostnih skupin in dve pevski skupini. V orkestru društva igra harmoniko in sodeluje pri pripravi glasbenih priredb. Srečanja manjšinskih etničnih skupnosti je začela strokovno spremljati leta 2007. Predava na seminarjih za folklornike v Srbiji in sicer predvsem o ljudskem plesu. Raziskovalno se ukvarja z vprašanji oblikovanja odrskih postavitev, kar je tudi tema njene doktorske disertacije.

Jovan Mijalković je profesor telesne vzgoje. V  Akademskem kulturno umetniškem društvu Lola iz Beograda je začel plesati leta 1968. Potem je bil osem let zaposlen kot profesionalni plesalec in pevec v Kolu v Beogradu. V Sloveniji je vodil srbske folklorne skupine, in sicer v Radovljici, Ljubljani in Kranju. Sedaj je umetniški vodja SKPD Sveti Sava v Kranju. V Sloveniji je opravil izpit za strokovnega vodja folklorne skupine. Plesal v folklorni skupini Cof iz Ljubljane. Je avtor številnih odrskih postavitev, v katerih je poustvarjeno ali srbsko ali slovensko plesno izročilo.

Po opisih imenovanih povzel Bojan Knific.
Ljubljana, februar 2011