GLASBA

 

 

 

INSTRUMENTALNA GLASBA

 

 

 

 

 

SIMPOZIJ O BOJANU ADAMIČU

Maribor, 27.-28. oktober 2012

 


sobota, 27.10.2012

Simpozij bo potekal v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor

 

9.30  –  12.00

Prvi del simpozija o življenju in delu Bojana Adamiča

 

12.00

Otvoritev razstave Zven maske in Metla za mojstra s krajšim kulturnim programom

 

14.30 – 17.00

Drugi del simpozija o življenju in delu Bojana Adamiča

 

19.30

Slavnostni koncert  Orkestra Slovenske vojske in Orkestra Slovenske policije pod taktirko mojstra Milivoja Šurbka
(Unionska dorana)

 

 

Predstavitveni referat – Delovanje Bojana Adamiča in njegove življenjske prelomnice (dr. Darja Koter, Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani)

Glasba Bojana Adamiča v času druge svetovne vojne (dr. Franc Križnar, Univerza v Mariboru)

Bojan Adamič in njegova glasba za pihalni orkester (mag. Domen Prezelj, Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana)

Bojan Adamič – Seine Zeit, sein musikalisches Umfeld (Bojan Adamič – njegov čas, njegovo okolje) (dr. Wolfgang Suppan)

Glasba Bojana Adamiča za plesne orkestre (Jaka Pucihar, Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani)

Bojan Adamič v Beogradu (Vladimir Mustajbasić)

Bojan Adamič in filmska glasba (dr. Mitja Reichenberg)

Šanson Bojana Adamiča in Festival Jugoslovanskega šansona v Rogaški Slatini (Meri Ovsenak Pogačnik)

Bojan Adamič – Pionir slovenske popevke (Vladimir Frantar)

Kulturna vloga Veselega tobogana in delo Bojana Adamiča (dr. Branka Rotar Pance, Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani)

 

Predsedujoča moderatorja: mag. Franci Pivec in dr. Darja Koter

 

Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani (Katedra za glasbeno zgodovino in literaturo) je na pobudo Zveze slovenskih godb pripravila Mednarodni znanstveni simpozij o življenju in delu Bojana Adamiča (1912-1995). Skladatelj, pianist, dirigent, aranžer in tudi fotograf Bojan Adamič sodi med tiste slovenske osebnosti 20. stoletja, ki še niso bile deležne celovite znanstvene obravnave. Stoletnica njegovega rojstva je tako primerna priložnost, da se glasbena stroka in poustvarjalna sfera poglobita v delo tega eminentnega avtorja slovenske glasbe. Adamič se je v zgodovino slovenske glasbe zapisal kot skladatelj glasbe za pihalne godbe in orkestre, bil je avtor nepregledne bere literature za big bande, pionir slovenskega jazza, popevke in šansona, ustvarjalec filmske glasbe, urednik na Radiu Slovenija, snovalec priljubljene mladinske oddaje Veseli tobogan in še marsikaj. Kot eden najbolj nadarjenih študentov na ljubljanski Glasbeni akademiji je leta 1941 diplomiral iz klavirja. Od leta 1943 je bil v partizanih, kjer je kot dirigent pihalne godbe večinoma deloval na osvobojenem ozemlju v Beli krajini. Po vojni je vodil Vojaški orkester Ljubljana in kasneje Plesni orkester Radia Ljubljana (PORL), danes poznan kot Big band RTV Slovenija. Pod Adamičevo taktirko je deloval do leta 1961 ter si pridobil sloves najboljšega ansambla v nekdanji Jugoslaviji in se uspešno potrjeval tudi v mednarodnem prostoru. Od šestdesetih let prejšnjega stoletja se je Adamič posvečal filmski glasbi, slovenski popevki in šansonu, odkril vrsto mladih pevskih talentov ter postal ikona slovenske zabavne glasbe. Za svoje življenjsko delo je leta 1979 prejel Prešernovo nagrado. V obdobju od leta 1962–1966 je bil stalni gost dirigent velikega orkestra Doma JNA v Beogradu. Njegova obsežna glasbena dediščina je hranjena v Narodni in univerzitetni knjižnici ter v arhivu RTV Slovenija.

 

 

OTVORITEV RAZSTAVE

 

(Razstava bo odprta od 26.10.2012 do 24.11.2012)

 

Pozdrav ravnateljice UKM, dr. Zdenke Petermanec

Nagovor predsednika org. odbora BA2012 in častnega predsednika ZSG, Ervin Hartman

Predstavitev razstave - avtor razstave, mag. Domen Prezelj

 

 

Razstava Metla za mojstra

 

Glasbena zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice v sodelovanju z Univerzitetno knjižnico Maribor pripravlja 27. Oktobra 2012 pregledno razstavo o življenju in delu skladatelja
Bojana Adamiča ob njegovi 100-letnici rojstva z naslovom Metla za mojstra. »V Ribnici so se zbrali glasbe željni možje v skupini, ki je igrala pleh musko. Težava je bila le v tem, da niso imeli bobnarja. Zato so na vaje povabili še mene. Stal sem sredi sobe z metlo v roki in udarjal ritem!« Tako je mojster Adamič slikovito opisal začetek svoje glasbene poti. Kljub mnogim gostovanjem se je vseskozi posvečal slovenski glasbi. Dobrih šest desetletij. Rojen tik pred prvo svetovno vojno (1912) je po izbruhu druge, 1941, diplomiral pri Antonu Ravniku na ljubljanski Glasbeni akademiji (pri Lisztovem klavirskem koncertu v Es-duru je Adamiča spremljal akademijski orkester pod vodstvom prav tako absolventa Sama Hubada). Že med vojno, na osvobojenem ozemlju v Beli Krajini, je ustanovil godbo na pihala Glavnega štaba NOV iz katere se je po mnogih spremembah razvil Vojaški orkester Ljubljana. Ustanovil je tudi Plesni orkester Radia Ljubljana (PORL). Komaj poldrugi mesec po osvoboditvi je orkester, ki ga dandanes poznamo kot Big Band RTV Slovenija igral pri ponovnem odprtju Postojnske jame. Orkester je Adamič vodil vse do leta 1961 in mu v tem času priboril sloves najboljšega ansambla v državi in ta ugled potrjeval s posnetki in koncerti, doma in na tujem. Iz PORL-a je odšel Adamič naravnost v zgodovino slovenske glasbe, postal je vodilni skladatelj filmske in zabavne glasbe v tedanji skupni državi, za kar je 1979. leta prejel Prešernovo nagrado. Obenem je bil 1962-1966 stalni gost dirigent velikega orkestra Doma JNA v Beogradu, gostovanja pa so ga vodila vse do Brazilije (za Arsena Dedića je leta 1968 napisal popevko »Adriana« in jo predstavil na festivalu v Rio de Jeneiru!). Ob stoletnici rojstva Bojana Adamiča je rezultat na dlani: med slovenskimi glasbeniki se komaj kdo lahko meri z njegovim ustvarjalnim in poustvarjalnim delom. Tudi z njegovo umetniško osebnostjo redki. Adamičeva dejanja in glasba ostajajo živa.

 

 

Razstava Zven maske

 

Gostujoča razstava Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, 2003
V okviru Projekta ob 100. obletnici rojstva Bojana Adamiča prihaja v Maribor razstava fotografij pustnih mask. Skladatelj mojster Bojan Adamič je poleg glasbenega ustvarjanja izredno rad fotografiral. Bil je redni obiskovalec Kurentovanja na Ptuju in v desetletjih je z eksperimentalnim fotografiranjem pripravil obširno zbirko diapozitivov pustnih mask. Fotografije je prikazoval na redkih javnih multivizijskih predstavitvah, za katere je napisal in posnel tudi originalno, v glavnem elektronsko glasbo, prežeto z različnimi zvoki in šumi. Številne fotografije so zbrane v monografiji »Zven maske, fotografske mojstrovine Bojana Adamiča«, ki je izšla kot tridelni projekt leta 2003 v sodelovanju  znanstvenoraziskovalnega središča Bistra Ptuj in Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož. Projekt sta tedaj zasnovala dr. Aleš Gačnik in Stanka Gačnik in je obsegal razstavo z naslovom »Zven maske, fotografske mojstrovine Bojana Adamiča«, monografijo z originalno Adamičevo glasbo za projekcije na zgoščenki in fotografsko mapo s petimi fotografijami. Maske so Bojana Adamiča vedno privlačile, saj so bile po njegovem mnenju spomin nekih davnih fantastičnih časov, za katere se zdi, da niso nikdar minili. Menil je, da prav maske najbolj izražajo željo po drugačnosti, kajti v nas je vedno nekaj otroškega, domišljijskega in fantastičnega. S kamero Hasselblad 6x6 je slikal z večkratno ekspozicijo, kombiniral različne leče, objektive in filtre. Zato je za njegove fotografije značilna »premaknjenost«, vendar ob tem slike niso popačene. Na tak način se je želel približati duši mask in pustnega rituala, gledalcu pa ob ogledu teh slik spodbuditi in omogočiti večplastno razmišljanje. Razstavi bosta na ogled od 27. 10. 2012 do 24. 11. 2012

 

 

SLAVNOSTNI KONCERT

(Unionska dvorana, sobota, 19.30)

 

Orkester Slovenske policije
dirigent: mag. Milivoj Šurbek

 

        Bojan Adamič: REKVIJEM
        solo: Matjaž Mrak, vokal

 

Orkester Slovenske vojske
dirigent: mag. Milivoj Šurbek
koncertni mojster: Aljoša Deferri

 

        Bojan Adamič: PARTIZANSKA ESKADRILJA
        Koračnica iz filma
        Bojan Adamič, prir. Domen Prezelj: VALTER BRANI SARAJEVO
        Bojan Adamič: IGRAČKANJE ZA HARFO in Pihalni orkester
        solo: Tina Žerdin, harfa
        Bojan Adamič, prir. Budimir Gajić: ZAVRŠNO ORO
        solo: Aljoša Deferri, sopranski saksofon
        Bojan Adamič PO JEZERU
        solo: Jure Gradišnik, trobenta
        Julius Benedict, prir. Bojan Adamič/Josip Cerovec: BENEŠKI KARNEVAL
        solo trobente: Jure Gradišnik, Igor Matkovič, Boštjan Bone, Gregor Gubenšek, Urban Fele

 

 

nedelja, 28.10.2012

Koncertni dan Bojana Adamiča s slovenskimi pihalnimi orkestri

Na koncertu sodelujejo:


13.00
Pihalni orkester KUD Pošta Maribor
Pihalni orkester Zarja Šoštanj

 

15.00
Godbeno društvo Rudarjev Idrija
Godba Cerknica
Godba Trbovlje

 

16.30
Slavnostna seja Zveze slovenskih godb

 

 

Pihalni orkester KUD Pošta Maribor
Dirigent: Ervin Hartman

 

        Bojan Adamič: ČEZ TRI GORE, ČEZ TRI DOLE
        Bojan Adamič: SIMBIOZA ZA ORGLE IN PIHALNI ORKESTER
        Solo: Ivo Kopecky, orgle
        Bojan Adamič: NE GLEJ NAZAJ SINE, za solo trobento in pihalni orkester
        Solo: Matej Kozel, trobenta

 

 

Pihalni orkester Zarja Šoštanj
Dirigent: Miran Šumečnik

 

        Bojan Adamič: SUITA ZA PIHALNI ORKESTER
        Entrada
        Neresni valček
        Prvi odmor
        Južno od severnega
        Bojan Adamič: Z OMEJENO BRZINO
        Bojan Adamič: GAS DO DASKE
        solo na klarinetih: Rado Kompan in Gregor Dermol
        Bojan Adamič: POLKA GAVOTA

 

 

Godbeno društvo Rudarjev Idrija
Dirigent: Domen Prezelj


        Bojan Adamič: RAPSODIJA
        Bojan Adamič: ZGODBICA V ŠTIRIH DELIH
        Bojan Adamič: VESELI ŠTAJERSKI PJEBI

 

 

KD Godba Cerknica
Dirigent: Mitja Dragolič

 

        Bojan Adamič: IZ MOJEGA DNEVNIKA
        Prej
        Vmes
        Potem
        solisti: Moški komorni zbor Ave
        Bojan Adamič: GALOP ZA TRI TROBENTE in pihalni orkester
        solo na trobentah: Matjaž Meden, Matevž Dobrovoljc in Tine Furlan
        Bojan Adamič: CIKCAK, za ksilofon in pihalni orkester
        solo na ksilofonu: Vito Opeka

 

 

Delavska godba Trbovlje
Dirigent: Jože Kotar


        Bojan Adamič: TRBOVELJSKA RAPSODIJA
        Bojan Adamič: SPRENEVEDANJA

 

 

Predstavitev Adamičevega Requiema


Requiem (za umrlim klovnom) za pihalni orkester, vokalnega solista in baletne plesalce je zadnje veliko delo mojstra Bojana Adamiča. Duhovito besedilo Frana Milčinskega Ježka je skladatelj poznal od leta 1946. Dolgo je Adamič Ježka prosil, naj mu besedilo »glasbeno« podari, a do pesnikove smrti je bilo skladatelju nedostopno. Po tem je besedilo Adamič od Ježkovih dedičev le pridobil in iz le nekaj verzov dolge pesmi napisal skoraj 35-minutno kompozicijo. Requiem za pihalni orkester in »šansonjerja« je v svetovni literaturi za pihalne orkestre edinstveno delo. Adamič je posamezne verze uglasbil kot »songe«, ki se – podobno kot v operi – v različnih oblikah in na različne načine večkrat ponovijo. Vmesni orkestralni odseki predstavljajo cirkuške točke – žalostni junak (klovn) je živel v cirkusu. Skladatelj slika cirkuško življenje klovna z vsemi »neumnostmi«, ropoti, žvižgi, smehom … Pevec – solist v kompoziciji pa komentira pogreb. Orkester slovenske policije pod dirigentskim vodstvom Milivoja Šurbka je Requiem premierno izvedel 20. 4. 1999 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Režiser predstave je bil Matija Milčinski, koreograf Vlasto Dedović, scenografinja Tatjana Oblak Milčinski, vokalni solist Oto Pestner, kot baletni solisti pa so nastopili Vojko Vidmar, Sergiu Moga in Edward Clug. Zveza slovenskih godb se je v okviru Adamičevega leta 2012 odločila za prvo, prestižno izdajo Requiema, ki bo predstavila to dela Bojana Adamiča tudi širši svetovni javnosti.

 

 

Predstavitev zbornika ob 40-letnici organiziranega godbeništva na Slovenskem


Godbeništvo na Slovenskem ima nedvomno dolgo tradicijo. A zdi se, da je prav zares zaživelo šele v času po drugi svetovni vojni, ko je doživelo takšen razmah, da so se
potrebe po organiziranem nastopanju zelo hitro pokazale.  Zato je Zveza slovenskih godb ob 40-letnici organiziranega slovenskega godbeništva pripravila zbornik, ki je posvečen prav pregledu delovanja slovenskih godbenih organizacij. Vsebinsko je razdeljen na dve večji podpoglavji: prvo zajema čas od začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bilo ustanovljeno Združenje pihalnih orkestrov Slovenije, do leta 1997, ko se je Zveza slovenskih godb organizirala kot samostojna zveza društev, drugo pa je posvečeno pregledu njenega delovanja od takrat do danes. Število raziskav na področju godbeništva se je v zadnjih desetletjih močno povečalo; nastajajo leksikoni in monografije, posvečeni godbeništvu. Pričujoči zbornik pa je prva monografija, v celoti posvečena pregledu in razvoju godbeništva na Slovenskem in je kot tak zasnovan večplastno. Uvodna poglavja so namenjena terminologiji in zgodovini, v grobih orisih je prikazan razvoj godbeništva v Evropi in na Slovenskem in v posebnem poglavju izpostavljeno delovanje Zveze. Srednji del zbornika je namenjen tistim, zaradi katerih je knjiga pravzaprav nastala – slovenskim godbam. Predstavljene so vse, ki so članice Zveze, razvrščene pa so kronološko, po letu nastanka, od najstarejših do najmlajših, zapisano je, kdo godbe vodi, kdo v njih igra in kakšna je bila njihova zgodovina. Ob aktualnih fotografijah so pri predstavitvi vsake godbe posebej navedeni še trije dosežki, ki so jih želeli izpostaviti godbeniki sami. Verjamemo, da bodo bralci na ta način dobili še boljšo predstavo o kakovosti in raznoliki dejavnosti slovenskega godbeništva. O slednjih se je moč prepričati tudi ob prebiranju zadnjega dela zbornika, kjer so navedeni nekateri pomembnejši podatki, zbrani iz pestre palete štiridesetletnega delovanja zveze. Na videz suhoparni seznami tekmovanj in prejemnikov nagrad naj ravno tako služijo kot spomin in opomin na pomembno vlogo godbeništva v slovenskem prostoru. Zbornik bo v tiskani obliki izšel decembra 2012.

 

 

Dodatne informacije

 

Daniel Leskovic,
svetovalec za inštrumentalno glasbo/head of instrumental music department
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti/Republic of Slovenia Public Fund for Cultural Activities
Štefanova 5, pp 1699, 1000 Ljubljana, Slovenija tel.:+ 386 1 24 10 532 faks:+ 386 1 24 10 536
e-pošta: daniel.leskovic@jskd.si www.jskd.si