Javni sklad RS za kulturne dejavnosti
FILM

KINO KLUB JSKD


 

JOHN CARPENTER

Napad na policijsko postajo

Projekcija in predavanje v Skladovnici Ljubljana, Beethovnova 5,
17. maj
2018, ob 19.30

 

VABILO

 

»V Franciji sem auteur. V Angliji sem režiser grozljivk. V Nemčiji sem filmar. V ZDA sem navaden klošar«.

John Carpenter v intervjuju za SFX

 

V dvoranici Kina kluba JSKD na Beethovnovi 5 bo jutri, v četrtek, 17. maja  ob 19.30 projekcija filma Johna Carpenterja Napad na policijsko postajo  in pogovor s filmskim kritikom in velikim ljubiteljem Carpenterjeve poetike Igorjem Kernelom.

O Carpenterjevem filmu piše  Kernel:

Ameriški režiser John Carpenter (r. 1948) je mojster žanrskega filma, ki je zaznamoval 70. in 80. leta prejšnjega stoletja. Najbolj slovi po tem, da je ob izredno majhnem proračunu, ki ga je imel na razpolago, ustvarjal neverjetno učinkovite filme, ki jih odlikuje izbrušen slog, zaradi katerega Carpenter presega okvirje žanrske kinematografije in pri njem lahko govorimo o razpoznavnem avtorskem pečatu. Najbolj vplivna so njegova zgodnja dela, štiri med njimi (Temna zvezda / Dark Star, 1974, Noč čarovnic / Halloween, 1978, Megla / The Fog, 1980 in Stvor / The Thing, 1982) smo lani že predstavili v seriji predavanj o Johnu Carpenterju. Ker so si že lani obiskovalci teh štirih predavanj želeli, da bi bil podobne obravnave deležen tudi Carpenterjev Napad na policijsko postajo (Assault on Precinct 13, 1976), bo letos ta film posebej predstavljen. Gre za zelo značilno Carpenterjevo delo, nedvomno tudi eno njegovih najboljših, marsikateremu poznavalcu žanrske kinematografije pa je prav Napad na policijsko postajo najljubši Carpenterjev film.

Ko pri Carpenterju govorimo o njegovi poetiki in celovitosti, ki jo kažejo njegovi filmi, je to povezano tudi s tem, da največkrat ni samo režiser in scenarist, temveč tudi avtor glasbe za svoje filme, včasih pa je povrhu še producent. Glasba je pri njegovih filmih izredno pomembna, osrednji motiv iz Noči čarovnic pa je, kljub svoji navidezni preprostosti, nedvomno eden najbolj prepoznavnih filmskih glasbenih zapisov vseh časov. Prav takšna je tudi glasba, ki jo je Carpenter zložil za Napad na policijsko postajo: ne pozabimo je več, vsakič ko jo spet slišimo, pa se nam pred očmi začno odvijati filmske podobe, ki so z njo povezane.

-------------------------------------------------------------------------------------------------

»Zdelo se je, kot bi šlo za glasbo iz pekla. Zvenela je kot uspavanka, obenem pa je imela ta elektronski, kovinski prizvok, ki je trajal in trajal«.

Carrie Rickey o glasbi iz Noči čarovnic

-------------------------------------------------------------------------------------------------

John Carpenter je že od svojega otroštva velik ljubitelj fantastike, zato tudi med njegovimi deli najdemo skoraj izključno grozljivke ali pa znanstveno-fantastične filme. Tudi srhljivko Nekdo me opazuje (Someone's Watching Me, 1978) zaradi atmosfere strahu, ki jo seje psihopatski zalezovalec, uvrščamo v širše okvirje fantastike, le njegov Elvis (1979), ki ga je posnel za televizijo, izrazito izstopa iz teh okvirjev, saj gre za biografski glasbeni film. Napad na policijsko postajo je v svojem bistvu akcijski film, zgolj zaradi nekaterih izredno nasilnih prizorov bi lahko o njem govorili tudi v kontekstu splatterja, podžanra v okvirjih fantastike. Veliko pomembnejša pa je struktura tega filma, ki spominja na najboljše westerne iz zlate dobe tega žanra. To ni naključje, saj je Carpenter tudi velik ljubitelj klasičnega westerna in je vedno obžaloval, da je bil ta žanr v času, ko se je sam začel poklicno ukvarjati s filmom, že mrtev. Pozorni gledalci takoj opazijo, da so njegovi Vampirji (Vampires, 1998), ki so po svoji definiciji seveda grozljivka, v bistvu prav tako western, le da so zlikovci tokrat krvosesi. Sodoben western pa je bil tudi eden prvih filmov, pri katerem je bil udeležen Carpenter, kratkometražnik Vstajenje Broncho Billyja (The Resurrection of Broncho Billy, 1970), dobitnik Oscarja za kratki film. Carpenter se sicer pod tem študentskim filmom ni podpisal kot režiser (režiral ga je James R. Rokos), bil pa je soavtor zgodbe, zanj je napisal glasbo, poleg tega pa je bil tudi montažer, tako da je v filmu močno čutiti njegov vpliv.

------------------------------------------------------------------------------------------------

»Imam dve kategoriji najljubših filmov. Prva je čustvena, kar pomeni, da v glavnem vključuje filme, ki sem jih videl kot otrok; vse, kar vidiš v letih, ki te oblikujejo, je močnejše od vsega ostalega, saj dejansko za vedno ostane s tabo. Druga kategorija so filmi, ki sem jih gledal, ko sem se učil filmske obrti«.

John Carpenter

------------------------------------------------------------------------------------------------

Ko je po Temni zvezdi Carpenter dobil ponudbo, naj posname film po svoji izbiri, brez vpletanja producenta v snemanje, si je želel posneti western, a mu je bilo že v začetku jasno, da z denarjem, ki ga ima na razpolago, to preprosto ne bo šlo. Zato se je odločil, da z Napadom na policijsko postajo naredi sodobno, urbano različico Rio Brava (1959) Howarda Hawksa, enega njegovih najljubših režiserjev. Hawksu se je kasneje poklonil še enkrat in sicer s filmom Stvor (The Thing, 1982), ki je remake Stvari z drugega sveta (The Thing from Another World, 1951) Christiana Nybyja, vendar je že kmalu po nastanku tega klasika znanstvene fantastike postalo znano, da je pravi režiser v resnici Howard Hawks, sicer podpisan kot producent tega filma, sodeloval pa je tudi pri scenariju. Napad na policijsko postajo je odlično prestal test časa, še danes deluje izredno sveže in je enako gledljiv kot tedaj, ko so ga začeli predvajati.

------------------------------------------------------------------------------------------------

Carpenter se je v Napadu na policijsko postajo svojemu vzorniku Howardu Hawksu med drugim poklonil tudi tako, da se je v Napadu na policijsko postajo kot montažer podpisal s psevdonimom »John T. Chance«, kar je ime junaka, ki ga je v Rio Bravu upodobil John Wayne.

------------------------------------------------------------------------------------------------

Carpenterju se je že od vsega začetka dogajalo, da so bili njegovi filmi pred svojim časom. To je bila njegova izkušnja s Temno zvezdo, Nočjo čarovnic, Stvorom in enako je bilo z Napadom na policijsko postajo. Ko danes gledamo te njegove filme, takoj vidimo, da jih je naredil človek, ki zelo dobro pozna in tudi mojstrsko obvlada filmski jezik, zato se danes zdi presenetljivo, da so bili ob svojem nastanku sprva prezrti. Celo Noč čarovnic, ki je tako vplivna, da je dobila nešteto posnemovalcev, je imela na začetku izredno slab obisk, prve kritiki pa so film tako raztrgali, da je Carpenter mislil, da je film polomija. Šele po nekaj tednih so prišle prve dobre kritike, z njo pa je začel rasti obisk, kar je pripeljalo do tega, da je Noč čarovnic postala eden najbolj dobičkonosnih neodvisnih filmov vseh časov. Napad na policijsko postajo, ki je imel v ZDA razmeroma skromen obisk, je bil sprva prav tako slabo sprejet pri ameriški kritiki. Ta ga je začela bolj resno obravnavati šele potem, ko je bil film deležen navdušenih ocen v Evropi. Četudi Napad na policijsko postajo ni bil komercialno uspešen, pa ima Carpenter zdaj vsaj to zadoščenje, da je to njegovo delo danes uvrščeno med najboljše ameriške filme 70. let.

-------------------------------------------------------------------------------------------------

»V Franciji sem auteur. V Angliji sem režiser grozljivk. V Nemčiji sem filmar. V ZDA sem navaden klošar«.

John Carpenter v intervjuju za SFX

 

VSTOP PROST!


NE ZAMUJAJTE PRIČETKA PROJEKCIJE!

 

 

Informacije


Javni sklad RS za kulturne dejavnosti,
Štefanova 5, Ljubljana,
tel 01 24 10 521 in 523 ali http://www.jskd.si


Peter Milovanović Jarh,
samostojni svetovalec za filmsko dejavnost
tel 01/ 2410 521
e-pošta peter.jarh@jskd.si