FILM

Filmsko založništvo

Jovan Jovanović
Uvod v filmsko mišljenje

Prevedel Sebastijan Milovanovič Jarh
Izdajatelja UMco in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti
Ljubljana 2008, 198 strani, cena 20,00 evrov

Znano je in ne zveni prav spodbudno, da do zdaj nismo zmogli na visokošolski ravni ustanoviti stolice za preučevanje filma, tako kot jo imamo na primer za muzikologijo in teatrologijo. Zato smo glede strokovne literature o filmu večinoma odvisni od tujih institucij - v preteklosti predvsem od Instituta za film v Beogradu, ki je našo nekdanjo skupno državo zalagal s številnimi prevodi iz zgodovine in teorije filma, a tudi z izvirnimi deli. Zelo blizu po znanstveni prizadevnosti mu je bila beograjska Fakulteta dramskih umetnosti. Slovenske raziskave o filmu so redkeje in naključno posejane, pa še te navadno ženejo bolj publicistična kot znanstvena jadra.

Nova knjiga Uvod v filmsko mišljenje srbskega režiserja, scenarista in montažerja Jovana Jovanovića (1940), znanega tudi po dolgoletnem pedagoškem delovanju v Sloveniji, skuša nadomestiti našo zamudo. Delo je zasnovano strnjeno kot priročnik o umetniškem jeziku, ki je po svoji univerzalnosti in dostopnosti blizu večini občinstva, hkrati pa mu sooblikuje mišljenje in okus, in sicer z zvočnimi slikami v gibanju. To mišljenje je kot kulturno in civilizacijsko novost prinesel film.

Knjigo sestavljajo kratka poglavja (kar 66 jih je), kritično oprta na misli številnih filmskih teoretikov, predvsem francoskih, italijanskih, ruskih in ameriških, ter obogatena s 321 slikami, ki z avtorjevo smiselno povezavo delujejo na bralca kot zaokrožena zgodba o zgodovini in teoriji filma.

Uvod v filmsko mišljenje ni knjiga za začetnike. Namenjena je tistim, ki o filmu že nekaj vedo. Bralca usmerja k razširitvi filmskega obzorja in hkrati h kritičnosti - zato jo lahko uvrstimo na področje filmske pedagogike. Je nekakšen kažipot v filmski svet, ki so mu dolgo nasprotovali številni akademsko izobraženi intelektualci v preteklem stoletju, tudi naši, češ da film ne dosega ravni "starih" umetnosti, ker je preobremenjen s popularno kulturo in z industrijsko proizvodnjo. Res je industrijska proizvodnja filma namenjena množični kulturi, a hkrati omogoča nastanek številnih filmskih mojstrovin. Tudi za pročeljem npr. besedne, likovne, glasbene, plesne in gledališke umetnosti se skrivajo trdoživi kičasti zmazki, ki jih lahko spoznamo le s kritičnostjo. In tako kot je za njihovo vrednotenje potrebno strokovno znanje o posameznih umetnostnih zvrsteh, moramo tudi za presojo filma poznati njegovo naravo - zvočno sliko v gibanju.

Zaradi velike vsebinske zgoščenosti deluje Jovanovičev priročnik bolj kot sintezno urejeno gradivo za bolj ali manj poglobljeno seminarsko filmsko izobraževanje. Ker smo v slovenski šoli zafrčkali filmsko vzgojo, je ta knjiga še posebno dobrodošla.

Stanko Šimenc: Kdaj slovenski inštitut za film?
Delo, Književni listi, 9.4.2008