FILM


JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI
in

OBMOČNA IZPOSTAVA JSKD IZOLA

 


48. SREČANJE NAJMLAJŠIH FILMSKIH IN VIDEO USTVARJALCEV SLOVENIJE

Ljubljana, 11. oktober 2012
Izola, 12. oktober 2012

 

URNIK SREČANJA

 

Ljubljana, Beethovnova 5, 11. oktober 2012

10.30                           Sprejem udeležencev

11.00 - 12.30                Otvoritev Srečanja in I. projekcija filmov

12.30 - 14.00                Kosilo – pripravljamo ga organizatorji Srečanja!

14.00 - 15.30                II. projekcija filmov, podelitev priznanj in nagrad

15.45 - 17.00                Pogovor z žirijo o aktualni otroški produkciji, problemih filmskega
                  ustvarjanja, filmu v šoli etc.

 

Izola, 12. oktober 2012    

  8.20 - 12.20    Filmska delavnica s skupino mentorjev DZMP iz Krškega – OŠ Škofije

10.00                Projekcija najboljših filmov letošnjega srečanja in podelitev nagrade otroške žirije
         v Izoli - ART KINO ODEON

 

 

POGOVOR ŽIRIJE

Letos objavljamo tako rekoč »direktni, necenzurirani« dialog članov žirije, ki gotovo odkriva smeri njihovega razmišljanja, hkrati pa tudi probleme, zagate in seveda tudi odlike filmov posameznih krožkov, šol in posameznih ustvarjalcev! Gre za svojevrstno inovacijo, saj mladi in mentorji tako neposredno zvedo, kako so razmišljali člani žirije, kakšne so njihove vrednote, kje in kako vidijo napake, zagate, stereotipe … kako se soočajo med seboj etc.

Iz tega zapisa je zagotovo razvidna avtentičnost, znanje, predanost in izjemna občutljivost članov žirije do otroške filmske ustvarjalnosti, ki je sicer povečini prezrta v delu in razmišljanju drugih žirij, ki otroške medijske ustvarjalnosti ne dojemajo kot nekaj specifičnega, krhkega, dragoceno igro, ampak jo dojemajo kot »običajno« filmsko produkcijo… Žal tako razumevajo otroški film tudi razni »sofinancerji«, ki dejavnost podpirajo, hkrati pa jo banalizirajo, stereotipizirajo in silijo v poceni moralko….

 

Žirija

 

Strokovna žirija 48. srečanja najmlajših filmskih ustvarjalcev v sestavi Eka Vogelnik, Mitja Manček in Amir Muratović se je sestala 2. oktobra 2012 v Ljubljani in si ogledala 56 filmov.

Amir: Lansko leto je bilo veliko pripomb, češ, da je poročilo žirije ostro in žaljivo. Seveda so bili najglasnejši mentorji, ki so se prepoznali v našem pisanju, vendar niso zmogli odprtega dialoga.
Po drugi strani pa letos ugotavljamo, da je kakovost filmov še slabša. So bila naša sporočila premalo jasna? Ali sploh vemo, kaj hočemo? Koliko so pri vsem krivi mentorji? Ali pa je treba zamenjati žirijo? Predlagam, da naše skupno mnenje letos podamo v obliki pogovora.

Eka: Kaj je namen otroškega filma? Začela sem se spraševati, zakaj sploh gre. Namen vsake umetniške ustvarjalnosti je, da prideš do človeka, kdo je, kaj je, kaj si želi ... z izbranimi umetniškimi sredstvi. V otroških filmih gre za osnovnošolce, oni so vsebina, sredstvo je pa filmska tehnika.
Pri izbiri tehnike pa pride do dileme: ali težimo k temu, da se otroci naučijo profesionalne filmske govorice, ali pa je to moteče, ker ubije otroškost. Letos so prevladovali filmi najstnikov, ki hočejo biti odrasli, se za odraslost borijo in  posnemajo odrasle. In ker pri filmih za odrasle prevladujejo stereotipi, jih je tudi pri letošnjih  najmlajših filmskih ustvarjalcih veliko. Za stereotipi mladostniki skrivajo svojo občutljivost in ranljivost.

Amir: Vedno se ukvarjamo z mentorji, mladostniki, ki bodo to brali, pa niso pri tem nič krivi in pričakujejo ocene svojih filmov. Vendar v filmih mrgoli konceptualnih napak, ki so jih zakrivili mentorji in bi z majhnim obratom v razmišljanju usmerjali mladostnike k odličnim filmom. Jezi me, da po vseh teh letih naših mnenj in izpostavljanja dobrih vzorov, ne znajo doumeti ta mali preskok.

Mitja: Jaz mislim, da je problem v tem, da se mentorje sploh vidi v filmih. Glavno vlogo bi moral imeti otrok, mentor pa bi moral biti samo pomočnik.

Eka: Tehnika snemanja je tako napredovala, da je ravnanje s kamero enostavno in ne vem, ali je še smiselno dajati poudarek na otroške tehnične rešitve snemanja in montaže. Včasih je bilo otroško  nepoznavanje filmske govorice prepoznavno in je večkrat pripeljalo do originalnih rešitev, podobno kot otroška risba. Danes tega ni. Kamera sama stabilizira sliko, ni treba veliko luči, snemaš lahko poceni ure in ure tudi montaža je dosegljiva. Zato mora biti na prvem mestu vsebina. Pa ni.

Amir: Hkrati pa vsako leto poudarjam, da se je dostopnost do medijev spremenila, ta generacija je rasla z mediji in ima filmsko govorico v podzavesti, tega jih ni treba učiti, saj se vsega naučijo na spletu. Vendar so reči, ki jih gledajo, posnete z mobilnimi telefoni brez razmišljanja o tej govorici.

Mitja: Po drugi strani pa tudi vsebine jemljejo z neta, kar pa tudi ni dobro.

Amir: Želijo ponavljati »veliki«, »zaresni« film, hkrati pa se zgledujejo po najslabših primerih popularne kulture.

Eka: Iskanje resničnih človeških vsebin brez klišejev je zahtevno delo. Umetniška ustvarjalnost izhaja iz našega čustvenega sveta. Pri svojem delu vedno poizkušam dobiti čustvene odzive sodelujočih skozi razne naloge. Za primer lahko omenim eno svojih lanskih izhodiščnih nalog na fakulteti: nekdo je miže opisoval, kdaj ga je kaj bolelo (osrečilo, presenetilo itd), ostali so ga miže poslušali, potem pa določili barvo glede na pripovedovalčev glas. Potem je vsak dal barvi obliko,
pa povezave, itd. Tako smo na koncu dobili kratke dialoge. Velik problem je tudi glasba. Enkrat sem srednješolce na začetku leta spraševala, katera od umetnosti jim je najbližja. Večina se je opredelila za glasbo, potem sem jih prosila, da vsako uro začnemo tako, da zapoje svojo najljubšo pesem, pa je nihče ni znal zapeti; samo iz vrtca in taborniške so ven prišle. Zato danes na fakulteti po kompliciranem sistemu nalog, da pozabijo komercialne vzorce pop glasbe, drug o drugem naredijo pesem, ki jo potem zapojejo. To navajam le kot primer, saj si vsak mentor zgradi svoj sistem dela z mladimi, vedno pa gre za odkrivanje resničnega bogastva vsakega posameznika v njegovi enkratni neponovljivosti. Pri mnogih letošnjih filmih je glasba premočna, nastala na tujih zeljnikih in je njena vloga, da preglasi vsebinsko praznino filmov.

Amir: Letos sem prvič pri številnih filmih opazil, da je zvok preveč profesionalen, vidi se, da za njim stoji roka izkušenega tehnika, ki otrokom vsili svoje vzorce razmišljanja o zvočni podobi. Prav tako lahko naštejemo zakladnico mentorskih glasbenih oprem, ki ne sežejo dlje od najbolj razvpitih akcijskih filmov. V otroških filmih bi morali znati prisluhniti realnemu zvoku, naravi, glasba pa bi morala biti bolj izjema kot pravilo.

Mitja: Otroci ne bi smeli toliko slediti mentorjem. Morali bi ugotoviti, kaj želijo, to povedati in temu brezkompromisno sledit.

Amir: Pogrešamo upornike, tako v vsebinskem, kot v oblikovnem smislu.

Eka: Moramo pa biti odkriti in samokritični: upora ni v naši družbi, zato ga ne moremo pričakovati pri otrocih. Mislim, da je to odziv pasivnosti, ki jo vsi doživljamo.

Amir: Predlagam, da pogledamo bolj podrobno letošnjo produkcijo. Ali lahko izpostavimo kakšen presežek?

Eka: Gremo po vrsti: najprej smo si pogledali filme delavnice animiranega filma Premakni! Razveseljivo je, da so uporabili različne tehnike: plastelinske, premikanje predmetov, izrezanke, risanko. Vsebinsko je najzanimivejši film Game virus. Izhaja iz najstniške očaranosti z računalniki in novo tehnologijo, kar srečamo še pri drugih filmih.

Amir: Pri tem filmu mi je bilo všeč tudi, da so uporabili creative commons glasbo, ki je prosto dostopna na spletu. V šoli bi morali mentorji odpirati teme o avtorskih pravicah, saj v filmih uporabljajo avtorsko glasbo kar vsevprek, kar je najbolj enostavno, a tudi banalno in končno tudi protizakonito.

Eka: Predlagam, da drugo leto v razpisu predpišemo uporabo zgolj avtorsko dovoljene glasbe in tudi posnetkov, saj je bilo kar nekaj filmov z »ukradenim« gradivom iz tujih filmov.

Mitja: Pri Virusu je dober ritem pripovedi, dober zvok. Pri filmu Spektakularen čebelji vsakdan sta so mi bili všeč enostavna risba ter učinkovita animacija.

Amir: Na ravni pripovedi pa je bilo to malo premalo.

Eka: Če gremo naprej na filme Zavoda ZVVIKS, pri Babi vse ve se pozna Koljin mentorski rokopis, pletejo pa eno zanimivo štorijo, ki ni pedagogizirana. Pri filmu Umazana koža, čisto srce –pa ne veš ali je to reklama za čistilo ali kaj.

Mitja: Jaz bi pa izpostavil, da so otroci preveč vodeni, pri vseh filmih so popačene govorice. Mentor jih verjetno navdihne s temo, ki jo potem kopirajo.

Amir: Mentor je podpisan pod montažo, kar se mi ne zdi prav. Otroci bi morali sami rokovati s svojim filmom. Tudi zvočna slika je preveč profesionalna. Videti je, da so se producent in mentorji trudili izvreči čim bolj popoln film, da bi upravičili denar, ki so ga prejeli za delavnice.

Eka: V omenjenih filmih ni vsebin iz najstniškega sveta.

Amir: V nadaljevanju smo si ogledali filme Osnovne šole Leskovec pri Krškem.

Mitja: Jaz bi izpostavil film Superman in cmeravi Mihec. Letos se je prvič pojavil Chuck Norris v otroških filmih, celo dvakrat. Pri tem se soočita dva superheroja.

Eka: To je parodija, kar je pri otrocih super.

Amir: Všeč mi je likovna podoba filma Super gol in uporabljeni materiali, verjetno brisača, ki jo imajo za travnato ozadje.

Mitja: Pri OŠ Dob bi po kvaliteti izpostavil film Sreča v nesreči, vendar s premislekom, da je opazna prisotnost starejših ljudi in ga posledično dal pod vprašaj.

Eka: Večina filmov iz te šole, je nastala v glavah odraslih in imajo preveč poudarjeno vzgojno noto, kot je prometna vzgoja, ali nestrpnost in zato niso verodostojno prikazani. Problemov nestrpnosti in nesprejetosti je veliko med otroci, vendar se je treba bolj potrudit in se vanje poglobiti.

Amir: Reportaža o obisku pri konjih je zanimiva, sicer zelo enostavna, a veliko izvemo, vendar se ne morem znebiti vtisa, da je za kamero stala odrasla oseba, torej so mladostniki zgolj zlorabljeni kot igralci. To se mi zdi osnovni problem te skupine: premalo je mladostniških vsebin in sproščenosti v njihovih filmih.

Eka: Pri filmu Norci na delu je glasba preglasna in mrgoli stereotipov.

Mitja: Vlak, bi se mi zdel boljši, če ne bi bilo morale na koncu. Itak jim že starši težijo in vsi odrasli, potem pa začnejo še otroci moralizirati, da bi jim ugodili. Nam tako že ne bodo ugodili, saj nočemo videti od otrok, da so pridni in moralni, ampak, da delajo dobre filme!

Eka: Ja in tablični računalnik je bil zavit v plastiko, preden so ga poškropili s »krvjo«.

Amir: Sledita dve tržaški šoli, Cirila in Metoda in Srečka Kosovela.

Eka: Meni je všeč, ker so teme iskali v šoli. To je to, kar naj bi se šli.

Mitja: V filmu Roparja na šoli se mi zdi dobro, kako igrajo zmedene policaje, ker je to kritika policije, bi izpostavil prvo šolo. Pri filmu WC-jeva skrivnost so mi všeč številne domislice – recimo, ko čevlje namaže s čokolado. Medtem ko se pri Volkodlaku pripoved začne zopet tako, da nekdo pride in pove nekaj nenavadnega in se mu drugi posmehujejo. Ta kliše se tolikokrat pojavlja pri otroških filmih, da sem že naveličan. Želimo nekaj novega!

Amir: Opažam, da so pri obeh šolah napredovali pri uporabi filmske govorice. Zgodbe pa so bolj sproščene, kot včasih. Še vedno pa preveč čutimo mentorja pri končni podobi.

Eka: Filmsko društvo Nina film. Vsi filmi so polprofesionalni, lepo posneti vendar se vsebinsko ne vežejo na svet otrok in mladostnikov. Njihovo profesionalnost sprejmem, ne pa vsebinske praznosti.

Amir: To je že vsa leta problem. Obe dekleti sta prizadevni in imata radi film. Tudi verjamem, da ju zanimajo teme, ki se jih lotevata, vendar jih pripovedujeta skozi govorico odraslih. Verjetno se bo zgodil preobrat čez nekaj let, ko bosta začutili, kaj so resnično njune zgodbe. Enako velja OŠ Kašelj, kjer deluje isti mentor.

Mitja: Delavnica Media camp je delovala pod okriljem ZPM Moste Polje v Kranjski Gori. Načeloma so to taki filmi, ki jih človek ne vidi rad. Tematika, s katero se ukvarjajo, prevladuje nasploh pri slovenskem filmu in ne želim spodbujati tega, da tudi naslednje generacije filmarjev prevzemajo od starejše obsedenost s socialnimi temami, ki so, kljub pozivu k večji tolerantnosti, razumevanju ter sprejetju ljudi s težavami, duhamorne in zagrenjene.

Amir: Tukaj se moram tudi jaz odločno postaviti proti takšnim delavnicam. Že lani sem ob Media campu pisal, da bi bilo dobro, če bi javne ustanove preverile, kam dajejo svoj denar. Vsi ti filmi so nabiti s stereotipi, hkrati pa so filmsko dodelani bolje, kot bi jih lahko naredil marsikateri slovenski filmski profesionalec. Nihče me ne bo prepričal, da so gibanja kamere, zorni koti, protisvetloba, nočni prizori nekaj, česar se lahko naučijo mladostniki v nekajdnevni delavnici. Lani sem pisal, da vodijo delavnico mentorji brez filmske izobrazbe, zato so tokrat povabili pravega profesionalca.

Eka: Mene pa moti pasivizacija otrok, da gledamo mlade ljudi, kako se valjajo po travi, po dekcah, v čistih hlačkah.

Mitja: Film Bebci gremo po svoje je film o slovenskem reševanju gospodarske krize …

Amir: Preenostavne, banalne zgodbe, ki se trudijo, da bi bile smešne. Ne vidim načina, kako bi ustavili to škodo, ki se dela s takimi delavnicami.

Eka: Saj verjetno ne gre za resnično škodo. Otroci se tam luštno imajo in nekaj skup delajo. Lahko bi pa imeli tudi oni kakšno korist od tega, ne le mentorji.

Mitja: Ti filmi so v leru.

Eka: Rada bi pa opozorila na izjemo, film V oblekah, ki je super vizualiziran.

Amir: Všeč mi je, kako so te obleke animirane, da res postanejo osebe.

Mitja: Ampak tudi tu je na koncu dvojna morala.

Eka: Gremo naprej: filmi iz Mladinskega doma Celovec, se po vsebini ponovno vežejo na obsedenost otrok z računalniki, je pa vse malo preveč površno narejeno.

Mitja: V filmu Gamer ima fant tri računalnike in ko mu eden od njih crkne, se obesi. Presunjen sem bil nad tem, kakšen odvisnik je to. Dva filma na festivalu sta bila o facebooku, tega celovškega nisem razumel, zgodba je premalo jasna.

Eka: Dolgčas je gledat to bedo računalniških pogovorov v smislu: »Kako se imaš?«, »Dobro.«, «Jaz tudi« ...

Amir: Najprej govoriš, da morajo biti teme njihove, iz življenja mladostnikov. Ves čas visijo na facebooku, to je njihova tema, zdaj ti pa ni všeč.

Eka: Ne morem pomagat, to ni filmično.

Amir: Mogoče bi jih morali mentorji najprej naučiti, kaj je filmično in kaj ni.

Mitja: Grda račka, tudi to je zasmehovanje.

Eka: Ni pravih rešitev in problemov, kakršni so zares. Dekle je grdo, ko je nenaličeno in jo našminkajo, pa je problem rešen. Je pa to ena od resnih tem, sprejetost mladostnikov. A rešitev ni v šminki.

Amir: Mene je navdušil film Že spet mleko. Všeč mi je tudi začetna špica pri tem filmu.

Mitja: Mačka noben ne nauči lovit in mora zato mleko pit'.

Amir: Pri filmih iz OŠ Brezovica se čuti napredek v filmski govorici, izdelki so vizualno bogatejši, prizorišča so zanimiva, tudi kontekst novoletnega sejma recimo, igra je bolj naravna. Vendar so zgodbe še vedno moralistične in za lase privlečene. Pozna se, da so sodelovali na filmski delavnici, niso pa presegli vsebinskega okvira teh delavnic.

Mitja: Film Spoznanje obravnava pomembno in težko temo nasilja v družini, vendar jih ne rešuje na primeren način.

Eka: Tudi drugi film, Sama, vključuje problem alkohola, pokopališča, odtujenosti. Teme so prevelike za ta način obdelave. Podoben pristop je v filmu Moje sanje KUD Marnie. Njene sanje niso, da stoji na praznem odru in reče: »To so moje sanje«. Če sanja, da bi bila igralka, naj igra Ofelijo, ali karkoli.

Amir: Ne vem, kaj bi svetoval. Vedno je videti, da smo tako močno proti tovrstnim filmom. Vsekakor piranske in podobne delavnice koristijo temu, da mladina spozna resno udeležbo pri filmu, da se naučijo snemati s stojala in pravilno kadrirati in sestaviti zgodbo. A vtis imam, da zaradi kratkega časa, ki ga imajo, mentorji ponudijo nekatere že preizkušene vzorce, ki jih mladi še oplemenitijo s stereotipi. Morda bi morali na začetku res izhajati iz samoizpraševanja, samoiskanja, da bi dobili resnične in iskrene zgodbe.

Mitja: Pes in mačka je film, ki povsem izstopa od vseh sodelujočih in nadgrajuje celo Toma in Jerryja.

Amir: Ja, odlična animacija. Ta fant ima še en film, Življenje je igra. Odlično kadrirano, zanimiv zaplet, zelo dinamično. Gotovo eden najboljših avtorjev.

Mitja: Duhovito je, kako realni svet poveže z virtualnim.

Eka: Poleg duhovitosti je hiter in obvlada gibanje. V večini drugih letošnjih animiranih filmov so premiki bolj nujnost kot izrazno sredstvo. Božanska komedija iz Mladinskega doma Gorica je animacijsko okorna, je pa dragocena njena celovitost in epskost Dantejeve zgodbe.

Amir: Zelo čist film, tudi izbor prizorov. Celo likovna podoba malo spominja na srednjeveške ilustracije.

Mitja: Bliskanje kamere je verjetno nenamerna tehnična pomota, vendar ustvarja pristno atmosfero.

Amir: Tudi Dobrodošli v mladinski je natančen v pripovedi. Potem je še animacija Koline skupine samostojnih avtorjev, kar simpatična.

Mitja: Malega pujsa so zamenjali z odraslim, ko je šel za grm. Zelo enostavna zgodba. Uči ljudi kmečkega življenja.

Eka: Jasna zgodba in enostavna animacija.

Amir: Na vrsti so filmi iz Gorišnice, kjer letos pravzaprav ni večjih presenečenj. Ponovno so se igrali z zelenim ozadjem. Komaj smo čakali, da se bo v kateri izmed vlog pojavil mentor. Seveda je že v preveč filmih, a je dobro, da v tej šoli zvesto odrasle vloge igrajo odrasli.

Eka: Arhitektura nekoč in danes je disciplinirano narejen, kot snemalna vajenka, kar je za spoštovat. Je pa film brez presenečenj in predvidljiv.

Mitja: Hiše razstavi na manjše dele. Da ne bi bilo dolgočasno, avtor uporabi manekenko.

Eka: Pri filmu Opozorilo opozarjamo, da večino filma sestavlja gradivo, ki je verjetno avtorsko zaščiteno.

Mitja: Film Ljubezen je ljubezen iz Mladinskega centra Trbovlje obravnava za osnovnošolce preveč odraslo temo.

Eka: Vključili so gayevski par, da bi ustregli razpisom, potem pa niso vedeli kaj bi s posnetki iz disca počeli, pa so ga vrteli malo naprej in malo nazaj.

Mitja: V filmu Šepetalčki iz OŠ Belokranjskega odreda Semič mi je bilo všeč, ker so nastopala skrivnostna bitja, vendar bi bilo bolje, da jih sploh ne bi prikazali in bi tako ostali večna skrivnost. Ponazoritev s smrkci me je malce razočarala.

Amir: Zanimiv je zaplet, vendar zgodba ni čisto jasna. Vidi se tudi, da so izhajali iz scenarija, malo preveč je vse skupaj gledališko.

Eka: Meni še zdaj ni jasna vloga knjižničarke.

Mitja: Na koncu je Die to survive, James Bond 007. Daljši je od navodil, da naj bi bili filmi dolgi do 10 minut, vendar je gledljiv. Če ga primerjam s filmom Opozorilo, kjer so tudi kadre pobrali s spleta, je v tem filmu njihova uporaba bolj upravičena, saj so le kot dopolnilo. Zgodba je precej podobna filmom o tajnem agentu in zelo pristno narejena, vse so delali sami, kar zasluži pohvale.

Amir: Meni sicer ti pretepaški filmi ne ležijo. So pa bila zanimiva prizorišča, recimo drvarnica. To nenehno nabijanje in pretepanje ima pravzaprav zanimiv učinek.

Eka: Meni je bil malo predolg, vmes sem začela razmišljat, kaj bi dobili, če bi bučno glasbo odstranili. Ostala bi vsem znana domišljijska fantovska igra streljanja. So pa vse skupaj zelo spretno skoreografirali, vprašanje ostaja, kako je z avtorskimi pravicami za glasbo.

Amir: Pri dveh filmih iz OŠ Apače, ki sta prišla naknadno, se mi zdi problem, da so mladostniki zgolj igralci in tematski okvir, po vseh znakih pa je čutiti, da si jih je zamislila in realizirala odrasla oseba.

Eka: Za konec naj povem, da smo družba v krizi, in ko se bo zgodil nujen preobrat, upam na boljše, se bo to gotovo odrazilo tudi v otroških filmih. Želim si, da bodo postali bolj sveži in nam bodo pokazali, kam potujemo. Mladi vidijo naprej, če jim to dovolimo.

Amir: Upam, da bo objava tega našega pogovora vsaj malo pripomogla k temu, da bodo mentorji razumeli, da ne želimo samo kritizirati njihovega dela. Radi bi videli, da se prelevijo v svetovalce in zaupnike mladim ljudem ter poskusijo odkriti njihove sanje in ne svojih o filmskem profesionalcu, ki tlijo v skoraj vsakem izmed njih.

 


KROŽKI, KLUBI IN SAMOSTOJNI AVTORJI PRIJAVLJENI NA 48. SREČANJE NAJMLAJŠIH FILMSKIH IN VIDEO USTVARJALCEV SLOVENIJE

 

1. DELAVNICA ANIMIRANEGA FILMA PREMAKNI!, DRUŠTVO ZA RAZVOJ FILMSKE KULTURE, MARIBOR, VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI PROGRAM ANIMIRANEGA FILMA SLON
Game virus, igrani film /2:36/, avtorji: Jaka Korošak (8), Luka Plos (10), Luka Ferk (10), Ivo Lobnik (7), Žiga Korošak (11), Vid Lobnik (9)
Vitez sodobnega časa, animirani film /2:18/, avtorji: Nikola Ferk (14), Jakob Korošec (10), Teja Kojc (19)
Jabolčna zmešnjava, animirani film /2:07/, avtorici: Pia Golob (11), Beti Trstenjak (11)
Spektakularen čebelji vsakdan, animirani film /1:38/, avtorici: Katarina Paska (14), Alja Šeter (14)
Cobacig gym, animirani film /2:42/, avtorja: Jan Strmšek (17), Amadeus Birca (17)

 

2. ZAVOD ZVVIKS, LJUBLJANA
Babi vse ve,… , animirani film /3:15/, avtorji: Izabela Tominšek, Leon Modic, Klara Kracina, Bor Okorn, Neža Ciuha, Gal Tič (vsi 13 let)
Umazana koža, čisto srce, animirani film /2:47/, avtorji: Bor Ravbar, Enya May, Grabrijan, Pina Šerbec Turk, Matic Hren, Gaj Može, Tinkara Moretti (vsi 12-14)
Topoglavci, animirani film /1:20/, avtorji: Mateja Barat, Anastazija Krenn, Luka Ternar, Žan Ketiš, Gašper Marič (vsi 14 let)

 

3. OSNOVNA ŠOLA LESKOVEC PRI KRŠKEM, MULTIMEDIJSKI KROŽEK
Frizerski salon Anja, igrani film /2:35/, avtorji: Žana Maruša, Anja Gorjup, Irvin Gabrič, Alen Kljajić (vsi 11 let)
Superman in cmeravi Mihec, animirani film /?/, avtorici: Inja Jankovič (12,5), Nives Dirnbek (13,5)
Super gol, animirani film /0:26/, avtorja: Alen Kljajić (11), Irvin Gabrič (11)

 

4. OSNOVNA ŠOLA DOB,  IZBIRNI PREDMET MULTIMEDIJA
Kolesar – Sreča v nesreči, igrani film /?/, Blaž Drager (14), Tim Cestnik (14)
Telefon in volan, animirani film /0:25/, avtorja: Matej Lisjak (14), Urban Matko (14)
Vlak, igrani film /2:00/, avtorja: Jan Stupica (14), Jure Krašovic (14)
Smrkci in Chuck Norris, animirani film /1:25/, avtorji: Anže Farkaš, Blaž Malnar, Lovro Krašovec (vsi 14)
Dobrodošla Nina, igrani film /3:51/, avtorji: Katja Zavrl, Julija Vita Glas, Jan Kotnik (vsi 14)
Obisk pri konjih, dokumentarni film /8:30/, avtorici: Ema Smolnikar (13), Tina Ravnikar (14)
Norci na delu, igrani film /7:47/, avtorji: Primož Oražem (14), Jure Šimenc (13), Domen Nahtigal (13)

 

5. NIŽJA SREDNJA ŠOLA »SV. CIRIL IN METOD«, SV. IVAN PRI  TRSTU
WC-jeva skrivnost, igrani film /3:35/, avtorji: Vida Skerk, Roberta Sabba, Raffaele Fičur, Mitja Križmančič (12)
Roparja na šoli!, igrani film /3:09/, avtorji: Julija Kralj, Pelizon Elia, Lara Betocchi, Sanja Samez, Comar Lucrezia, Florian Suppani, Curri Nicolo, Jan von Egitz, Andrea Mandič (vsi 11)

 

6. NIŽJA SREDNJA ŠOLA SREČKO KOSOVEL PROSEK – TRST
Volkodlak, igrani film /3:53/, avtorji: Daniel Buri, Eva Alex, Marice Farinelli, Raffaele Giaccari, Giada Minussi, Martin Gabriel Rupel, Sarah Sedmach, Dana Scabar, Rudy Skerk, Mara Vremec (vsi 12)

 

7. FILMSKO DRUŠTVO NINA FILM, LJUBLJANA
France še vedno ljubi Julijo, dokumentarni film /1:00/, avtorja: Nika Škodič (8), Zala Ferenc (8)
Orientacijski tek, dokumentarni film /4:00/, avtorica: Julija Ferenc
Moj sprehod z arhitektom Plečnikom, dokumentarni film /4:00/, avtorica: Julija Ferenc

 

8. ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE LJUBLJANA MOSTE POLJE
Ljubezen pod mostom, igrani film /6:20/, avtorji: Amadeja Kraner, Janez Lenardič, Laura Malnar Antončič, Nina Lazič, Majda Pašalič, Luka Černe, Klavdija Sakelšek (12 – 16)
Strašljivi tabor, igrani film /6:27/, avtorji: skupina otrok (8 – 11)
Sandcastles, animirani film /2:18/, avtorica: Ela Bogataj Stopar (14)
Bebci gremo po svoje, igrani film /8:35/, avtorji: skupina otrok (9 – 14)
Zaupanje, igrani film /5:40/, avtorji: skupina otrok (6 – 13)
V oblekah, animirani film /2:07/, avtorji: Liu Zakrajšek (14), Aiko Zakrajšek, David Topič, Tilen Horvat, Aleks Pahor, Špela Winkler (6 – 12)

 

9. MLADINSKI DOM CELOVEC
Gamer, igrani film /5:39/, avtor: Mario Korpitsch (15)
Že spet mleko, animirani film /2: 02/, avtorica: Julija Urban (15)
Napačni profil, igrani film /7:01/, avtorica: Susahne Peissl (15)
Gremo na ples, animirani film /3: 00/, avtorica: Andreja Qui (12)
Grda račka, igrani film /3:56/, avtorica: Saša Smonkar (13)

 

10. OSNOVNA ŠOLA BREZOVICA – FILMSKI KROŽEK
Spoznanje, igrani film /5:01/, avtorici: Manca Pleško (15), Petra Prodan (15)
Sama, igrani film / 5:28/, avtorji: Veronika in Patricija Žižek, Manca in Katja Pleško, Martin Zagorc (vsi 15)

 

11. MLADINSKI CENTER TRBOVLJE
Ljubezen je ljubezen, igrani film /3:50/, avtorica: Nika Rančigaj

 

12. KUD MARNIE FILM, LJUBLJANA
Pes in Mačka, animirani film /3:28/, avtor: Nik Potočnik
Moje sanje, igrani film /4:38/, avtorica Katja Hodnik (15)
Piran danes in jutri, dokumentarni film /3:49/, avtor: Robert Vogrinec (15)

 

13. MLADINSKI DOM GORICA
Božanska komedija, animirani film /3:13/, avtor: Danijel Bukovec
Najlepši zaklad, igrani film /3:59/, avtorji: Sara Marvin, Marco Piccirillo, Emanuel De Caro, Nicholas Boscharol (11 – 13 let)
Dobrodošli v mladinski, animirani film /1:20/, avtorici: Dragana Todoran (10), Stefania Giunta (10)

 

14. LIKOVNO SNOVANJE, GORIŠNICA
Arhitektura nekoč in danes, dokumentarni film /5:00/, avtorja: Tilen Kolar (13), Anamari Plohl (13)
Facebook, igrani film /4:22/, avtor: Aljaž Zorko (13)
Za žago, igrani film /1:34/, avtor: Klemen Podgoršek (12)
Kraja testov, igrani film /4:49/, avtorica: Sara Belšak (14)
Opozorilo, igrani film /4:45/, avtorja: Urban Munda (13), Klemen Zavec (13)

 

15. OSNOVNA ŠOLA KAŠELJ, LJUBLJANA
V šolskih klopeh, igrani film /3:00/, avtorice: Tjaša Musar, Eva Guček, Karolina Kamšek, Nika Budin (vse 12 let)

 

16. OSNOVNA ŠOLA BELOKRANJSKEGA ODREDA SEMIČ – FILMSKI KROŽEK ŠOK TV
Šepetalčki, igrani film /9:08/, avtorica: Tara Štraus Duvnjak (13)

 

17. MULTIMEDIJA – OSNOVNA ŠOLA  MAJDE VRHOVNIK, LJUBLJANA
Življenje je igra, igrani film /?/, avtor: Nik Potočnik (14)

 

18. MLADI SVOBODNI UMETNIKI V OKVIRU AKADEMIJE BOJEVNIŠKIH VEŠČIN PTUJ
Die to survive, James Bond 007, igrani film /14:00/, avtorji: Robert Vogrinec (15), Rok Pučko (16), Nejc Vincek (15), Mitja Pučko (14)

 

19. SAMOSTOJNI AVTORJI LUKA GRBEC, JAN LAVRIČ, NEŽA, VASIJA, KLARA
Koline, animirani film /0:26/, avtorji Luka Grbec (11), Jan Lavrič (12), Neža, Vasija, Klara

 

20. FOTO IN VIDEO KROŽEK OSNOVNE ŠOLE APAČE
Junaki našega časa, dokumentarni film /10:00/, avtorji: Sergej Brandl, Jaka Kniplič, Urban Saletinger (vsi 12)
Čas, igrani film /4:00/, avtorja: Nejc Senčar (13), Niko Peserl (13)

 

Informacije

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti,
Štefanova 5, Ljubljana,
tel 01 24 10 521 in 523 ali http://www.jskd.si


Peter Milovanović Jarh,
samostojni svetovalec za filmsko dejavnost

tel 01/ 2410 521
e-pošta peter.jarh@jskd.si