|
FOLKLORNA
DEJAVNOST
FOLKLORNI
TABOR ZA ODRASLE 2009
Maribor, od 31. 1. do 1. 2. 2009
Folklorni tabori za odrasle so postali
priljubljeni med Folklorniki, ustvarjalno vzdušje na njih
pa spodbuja pripravo zanimivih programov v številnih folklornih
skupinah. Na taboru, ki se ga je tokrat udeležilo rekordno
število folklornikov (165), smo tokrat precejšnjo pozornost
namenili plesnemu izročili in dogodkom, v katere je bilo vpeto.
Tabor je bil zaradi odpovedi gostiteljstva
Dijaškega doma v Celju prestavljen v Maribor, kjer so bili
pogoji za delo zelo ustrezni. Nadpovprečno število udeležencev
tabora je pripomoglo k dobremu vzdušju, dobro načrtovan koncept
aktivnosti pa k zavidljivim rezultatom. Brez dvoma je bil
to najboljši tabor do sedaj.
Udeleženci tabora so bili razdeljeni
v sedem skupin, za ustvarjalno delo v posameznih skupinah
pa so skrbeli organizacijski vodje (Valerija Žalig,
Silvana Bajc, Franci Skledar, mag. Metka Knific, Klavdija
Žabot, Liljana Brglez, Bojan Glaser). Za dodatno
strokovno pomoč pri oblikovanju programov so poskrbeli Mirko
Ramovš, Branka Moškon, Neva Trampuš in Adriana Gaberščik,
pri pripravi glasbene spremljave pa so pomagali Nina
Volk, Tomaž Rauch, Peter Vendramin, Eva Rožanc, Adrijan Novak,
Mile Trampuš, Vesna Žagar Stropnik. Petkovo večerno
predavanje o gostovanjih slovenskih folklornih skupin v tujini
je pripravil dr. Bruno Ravnikar, v soboto
zvečer je o godčevskem izročilu govorila Nina Volk,
ki je hkrati s Tomažem Rauchom pripravila
posebno predavanje za godce.
Delo na taboru je bilo ustvarjalno in
je vsem sodelujočim prinašalo nove izzive. Gradivo, ki so
ga udeleženci tabora prejeli prvi dan, je narekovalo oblikovanje
novih odrskih postavitev (navedeni so bili plesi, pesmi, opis
s plesom povezanega dogodka), kakšni bodo rezultati, pa vsaj
v začetku ni bilo povsem jasno. Nedeljska predstavitev nastalih
odrskih postavitev je pokazala, da je bila začetna zaskrbljenost
dokaj odvečna.
V nadaljevanju ob fotografijah posameznih
skupin navajamo opise dogodkov (pripravil jih je Mirko Ravmovš),
ki so jih udeleženci tabora morali uprizoriti.
1. skupina
Na gostüvanju (Velika Polana, Prkm.)
Na gostüvanju je bil poseben ples za kuharice - sakačíce.
Ko so vse skuhale, so prišli muzikanti pred kuhinjska vrata
igrat, kar je pomenilo, da tokrat igrajo zanje, in jih povabili,
naj gredo plesat, ker bo ples "sámo za sakačíce".
Drüžban in pozvačin, pa sta poskrbela za njihove soplesalce.
Ob koncu gostüvanja so šli lahko za šalo plesat bosi, čevlje
pa so dali ob stran. A se je zgodilo, da so bili premalo pazljivi.
Med plesom so jim navihani svatje v "púnčule" skrivaj
nalili vode in pozimi, saj so bila gostüvanja navadno pred
pustom, ni bilo prav prijetno obuti mokre čevlje.
2. skupina
Prvi rej za poročene (Zahomec, Kor.)
V ponedeljek po nedelji, ko je imela konta štehvanje in prvi
rej, so oboje sebi v veselje in bolj za šalo pripravili poročeni.
Po končanem štehvanju, ko žene "zmagovalcu" izroče
venec iz kopriv in poljskih rož, sledi prvi rej, ki ga plešejo
enako kot mladi. Njemu pa sledita še polka in valček, nakar
odidejo v gostilno.
3. skupina
Pustni ples (Repišča, Soviče / Štaj.)
Na "fašenk" zvečer so imeli ples v gostilni ali
kaki hiši, kamor je prišel godec in "pobje pa dekline".
"Oče so rekli: Hišo dam, muzikanta si pripelte sami,
pa plačajte ga, te pa lahko plešete." Včasih so na pustni
torek plesali samo do polnoči, vendar so malo potegnili. V
Sovičah je bila navada, da se je opolnoči neka ženska napravila
v pepelnico in trosila pepel med pari, ki so plesali. V Repiščah
so imeli v hiši, kjer je bil ples, na peči natlačenega "fašenka".
Ko je bila polnoč, so ga nesli ven in zunaj zažgali. Za njimi
pa so pometli.
4. skupina
Ko so prinesle "urbana" (Strojna Kor.)
Včasih so ženske enemu izmed moških izmaknile klobuk, vanj
so dale krofe in jih povrhu okrasile z rožami in s koprivami.
Potem so tako okrašenega "urbana" prinesle v hišo
in ga izročile lastniku klobuka. Ker ni bilo preveč častno,
če je kdo dobil "urbana", so moški klobuke skrivali.
Tudi po Strojni so basali "urbane" bolj jezičnim
in hvalisavim moškim. Navada je bila, da se je možakar najprej
zavrtel s tisto, ki je prinesla "urbana", temu pa
je sledilo splošno rajanje.
5. skupina
Ko so pletli kite (Viševek pri Moravčah, Gor.)
Ko so pletli kite, so veliko peli, včasih pa je prišel tudi
godec. Takrat so hitro za nekaj časa pustili delo in se zavrteli.
Se je zgodilo, da so fantje, dva ali več zaplesali "miško".
Godec je začel igrati počasi in raztegnjeno neko polko, po
dva fanta sta se prijela eden drugega v bok in na ramenih
ali laktih. Počasi sta se sukala v cvajšritu in se obenem
bližala tlom., kjer sta se nato na počasno vižo valjala. Ko
je godec začel igrati hitro, sta vstala in zaplesala polko.
Nato so fantje zaplesali z dekleti. "Miško" je lahko
plesal en par ali več, ali pa najprej eden, pa nato drugi,
kakor je pač naneslo.
6. skupina
Pustna koledva (Sp. Idrija, Jagršče, Šebrelje / Prim.)
"Kaledniki sa pŹršli!" Pustna koledva je bila v
navadi od treh kraljev do pusta. Koledovali so godci, ki jih
je bilo lahko več ali en sam, vendar je moral biti zraven
"nosar", ki je zbiral darove. Ko so prišli v hišo,
je dal gospodar na mizo pehar ajde, nato so godci zaigrali
"ta jejdovo", med tem pa plesali gospodar, gospodinja
in posli., ali pa je z gospodinjo plesal "nosar".
Duga viža je bila za repo, tretja za konec. Kadar so godci
prespali v hiši, je bil zvečer ples za domače in sosede.
7. skupina
Kako so naredili na ohceti muziko (Oštrc, Dol.)
Da ohcetarjem ne bi bilo dolgčas, jih je godec povabil, naj
mu pomagajo. Najprej je sam igral na harmoniko, nato se mu
je eden pridružil s palico in s kuhalnico tolkel po njej spredaj
in zadaj, drugi je vzel burkle in ta je delal bas, saj je
z njimi po tleh drgnil sem in tja, tretji je vzel rešeto,
dal vanj žlice in tako ropotal, četrti pa kakšen zvonček.
In so tako igrali. Vse je šlo okoli, kar je bilo živega, zraven
se je plesalo in pilo. To so večkrat naredili, podnevi in
zvečer. Plesali so valček, skok valcer, šotiš, oberštajeriš
idr.
In za konec še ena "gasilska".
Foto:
Janez Eržen
janez.erzen@jskd.si
Bojan Knific,
samostojni strokovni svetovalec
za folklorno dejavnost
e-pošta: bojan.knific@jskd.si
|
|
|
