Strokovni spremljevalci na folklornem področju

Z namenom, da bi folklornikom, poustvarjalcem glasbenega izročila približali ljudi, ki strokovno spremljajo srečanja otroških in odraslih folklornih skupin ter revije poustvarjalcev glasbenega izročila, smo pripravili zelo kratke opise njihovega delovanja, za katere bi želeli, da bi jih območne izpostave pri pripravi srečanj vključile v programski list.

STROKOVNI SPREMLJEVALCI
SREČANJ ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN

Tanja Drašler se je s folklorno dejavnostjo prvič srečala v otroškem folklornem krožku v osnovni šoli, nato se je pridružila lokalni članski folklorni zasedi FS Bistra ter kasneje nadaljevala s članstvom v AFS France Marolt, najprej kot plesalka, članica odborov in vodja plesnih skupin. Opravila je seminar za vodje odraslih folklornih skupin, sedaj pa se redno udeležuje nadaljevalnih seminarjev pod okriljem JSKD. Po AFS France Marolt je prevzela vodenje skupine gluhih folklornikov v FS Veselje ter v FS Kamnik. Sedaj pa skrbi za plesni razvoj FS Bistra. Je tudi članica pevske zasedbe Katice. Zaposlena pa je na marketinški agenciji Formitas, kjer jo ljudsko izročilo navdihuje tudi pri delu, ki ga opravlja kot vodja projektov. Pri delu s folklornimi skupinami jo navdušujejo inovativne in izvirne oblike poustvarjanja ljudskega izročila.

Klemen Bojanovič, harmonikar se je z ljudskim izročilom bolj aktivno začel spoznavati v osnovnošolskih letih. Od takrat je deloval v številnih štajerskih skupinah kot glasbenik, avtor glasbenih priredb, ali pa kot takšna ali drugačna podpora folklornim glasbenim sestavom. Trenutno je aktiven v vlogi vodje glasbene zasedbe ŽKUD Tine Rožanc. Ob seminarjih in delavnicah za inštrumentalno ljudsko glasbo tudi redno piše glasbene priredbe za folklorne skupine, s katerimi dosega najvišja priznanja na državnih srečanjih folklornih skupin in tekmovanjih parov v ljudskih plesih. Ljubiteljsko poustvarja ljudsko izročilo z različnimi malimi zasedbami, v katerih se posveča predvsem približevanju izročila širši populaciji ljudi.

Dr. Tomaž Simetinger, etnolog se je v drugi polovici devetdesetih let 20. stoletja pridružil folklorni skupini v Črni na Koroškem. Kasneje se je vključil v Folklorno skupino Emona v Ljubljani in nazadnje v Akademsko folklorno skupino France Marolt v Ljubljani, kjer je leta 2010 prevzel umetniško vodstvo. Je avtor ali soavtor številnih odrskih postavitev. Vodi seminarje, in sicer tako za vodje otroških kot odraslih folklornih skupin. Aktivno raziskuje na terenu in se posveča etnokoreologiji.

Anja Jamšek je magistra farmacije, ki se je v ritmu polke in valčka bosonogo vrtela na štajerskih odrih že v vrtcu. Resneje se je folklorni dejavnosti pridružila leta 2006 kot članica Folklorne skupine Krnica iz Svečine, kjer kot svetovalka deluje še danes. V študijskih letih se je odločila narediti korak naprej in se pridružila Akademski folklorni skupini France Marolt. Je dolgoletna plesalka in pevka, članica pevske skupine Maroltovke in zadnja leta tudi vodja plesnih skupin. Ker so ji všeč izzivi in rada deli svoje znanje ter izkušnje, je od 2024 tudi aktivna strokovna spremljevalka srečanj odraslih folklornih skupin.

Saša Krajnc se je s folklorno dejavnostjo srečal pri šestih letih, ko je prvič pod budnim očesom Nežke Lubej zaplesal v osnovni šoli. Vztrajal je osem let in se sočasno preizkusil še v drugih plesnih zvrsteh. A ljubezen do folklorne dejavnosti je bila najmočnejša in ga v srednji šoli pripeljala do članstva v Akademski folklorni skupini Študent. Ob plesu ter petju je skrbel in še vedno skrbi za kostumsko podobo skupine. Več let je skupino tudi vodil kot vaditelj in kot vršilec dolžnosti umetniškega vodje ter zanjo oblikoval nekaj celovečernih projektov. Zadnja leta se pogosto pojavlja v vlogi ocenjevalca na državnih srečanjih folklornih skupin ter tekmovanju parov v ljudskih plesih.

Marija Kapušin se je s plesom srečala že v otroških letih, v najstniških pa s folklorno dejavnostjo v Folklornem društvu Kres. Leta 2006 je postala umetniški vodja Folklorne skupine Gartrož iz Nove Gorice. Kot vodja skupine gradi na prijateljstvu ter dobremu sodelovanju, izmenjavi mnenj ter prilagajanju. Izziv ji predstavljajo drugačne, netipične koreografije. Poleg omenjene skupine, kot prostovoljka, uči folklorne korake tudi uporabnike VDC Nova Gorica ter skupino starejših. Prepričana je, da je vsak zase svet, ki jo uči različnosti, potrpljenja, dojemanja, odnosov ter še marsičesa. Na terenu še vedno dobi ogromno informacij, ki jih z veseljem koristi za odrski prikaz.

Vesna Klavžar se je z ljudskimi običaji in pesmimi srečala že v otroških letih, saj je njena družina rada prepevala  in ob raznih priložnostih (kolinah, zabavah, porokah itd) izvajala razne  igre, plese ter druge šege.  Ljubezen do plesa je botrovala temu, da se je v najstniških letih pridružila Celjski folklorni skupini, v kateri deluje  še  danes  kot strokovni in umetniški vodja. Želja po ustvarjanju je vodilo, da se redno izobražuje, ter nadgrajuje svoje  znanje na izobraževanjih JSKD.  V 20 letih folklornega udejstvovanja je ustvarila kar nekaj odrskih  predstav in koreografij.  S skupino pa se redno udeležuje  Maroltovih srečanj odraslih folklornih skupin in raznih prireditev po Sloveniji ter tujini.

Dr. Katarina Šrimpf Vendramin, etnologinja in kulturna antropologinja, zaposlena na Inštitutu za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU. Že v času študija je začela aktivno raziskovati oblačilno kulturo Slovencev. S folklorno dejavnostjo se je srečala že v otroških letih, kasneje se je pridružila Folklorni skupini Minerali iz Rogaške Slatine, katere dolga leta je bila tudi umetniška vodja. Leta 2006 se je pridružila Akademski folklorni skupini Franci Marolt, v zadnjih letih pa je svetovalka za kostumsko podobo več različnim skupinam.

Klavdija Žabot, se posveča folklorni dejavnosti vse od osnovnošolskih klopi, ko je stopila v vrste domače osnovnošolske folklorne skupine. Od takrat je bila aktivna v številnih odraslih in otroških folklornih skupinah (Akademska folklorna skupina France Marolt Ljubljana, FS Veselje Mestnega društva gluhih Ljubljana, FS Prekmurje Lendava, FS KUD Razkrižje idr.). Kot plesalka, pevka, članica organizacijskih odborov, umetniška vodja je spoznala delovanje večjih in tudi manjših folklornih skupin. Leta 2000 je postala strokovna spremljevalka srečanj odraslih folklornih skupin. Srečamo jo lahko tudi na državnih folklornih prireditvah v vrstah strokovne žirije. Navdihuje jo iskren medčloveški odnos in kultura v vseh svojih odtenkih. 

Luka Kropivnik je diplomirani rusist in diplomirani slovenist ter študent magistrskega študija slovenistika - zgodovina, etnologija in kulturna antropologija ter primerjalna književnost in literarna teorija. S folklorno dejavnostjo se je prvič srečal pri folklorni skupini v Črni na Koroškem. Ob začetku študija v Ljubljani se je vključil v Akademsko folklorno skupino France Marolt, kasneje pa aktivneje v Folklorno skupino ŽKUD Tine Rožanc. Je avtor različnih odrskih postavitev pri obeh omenjenih skupinah, hkrati pa deluje tudi z drugimi skupinami po Sloveniji. Leta 2018 je opravil izobraževanje za folklorne koreografe 3. stopnje pri JSKD in z izpitno koreografijo zmagal na 5. tekmovanju parov o ljudskih plesih. Od leta 2020 je umetniški vodja Akademske folklorne skupine France Marolt. 

Anja Verderber je umetnostna zgodovinarka, etnologinja in kulturna antropologinja ter kot mlada raziskovalka zaposlena na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU. Je dolgoletna umetniška vodja Folklorne skupine Tine Rožanc, avtorica številnih koreografij ter celovečernih folklornih predstav, kot svetovalka in koreografinja sodeluje tudi z drugimi skupinami po Sloveniji. Poleg ukvarjanja z etnokoreologijo deluje tudi kot strokovna spremljevalka srečanj odraslih folklornih skupin, predavateljica ter mentorica na folklornih seminarjih.

STROKOVNI SPREMLJEVALCI SREČANJ
OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN

Barbara Waldhütter je bila v študentskih letih plesalka Akademske folklorne skupine KUD Študent iz Maribora, kasneje tudi vrsto let pevka vokalne skupine Srake, prav tako sekcije KUD-a Študent iz Maribora. Na osnovni šoli kjer poučuje, vodi vrtčevsko folklorno skupino, mlajšo otroško folklorno skupino Knofeki in starejšo otroško folklorno skupino Šleka pac, s katero so se že večkrat uvrstili na državno srečanje otroških folklornih skupin Ringaraja. Poleg tega je aktivna plesalka v odrasli folklorni skupini Jurovčan, KUD-a Ivan Cankar iz Jurovskega Dola. Redno se udeležuje najrazličnejših strokovnih izobraževanj v okviru JSKD.  Že 30 let je folklorna dejavnost njena velika ljubezen.

Hana Brezovnik je diplomirana anglistka in zaključuje enopredmetni pedagoški magistrski študij. S folklorno dejavnostjo se je prvič srečala, ko se je pridružila Akademski folklorni skupini France Marolt. Kot plesalka se je redno udeleževala tako domačih kot mednarodnih prireditev, na 3. tekmovanju parov v ljudskih plesih pa je s koreografijo Mrtvaški ples s soplesalcem osvojila prvo mesto. Kmalu se je priključila umetniškemu odboru skupine, kjer je bila kot del le tega tri leta plesna vodja skupine. Napisala je več recenzij plesnih predstav folklornih skupin za revijo Folklornik, se udeleževala različnih izobraževanj, med vodenjem starejše skupine AFS France Marolt pa je delovala tudi kot pomočnica umetniškega vodje. Po enoletni odsotnosti zaradi študija v tujini z udejstvovanjem v društvu nadaljuje kot članica pevske zasedbe Maroltovke.  

Ana Barle je magistrica profesorica poučevanja na razredni stopnji. V folklorno dejavnost se je vključila v domačem kraju v KUD Oton Župančič Sora kot plesalka v mladinski folklorni skupini, sedaj pa že več kot deset let vodi najmlajšo in mlajšo otroško folklorno skupino KUD Oton Župančič Sora. Od leta 2018 je tudi aktivna plesalka folklorne skupine ŽKUD Tine Rožanc, v letu 2021 pa je prevzela funkcijo predsednice FS ŽKUD Tine Rožanc. Nenehno nabira dodatno znanje na folklornih izobraževanjih v okviru JSKD.

Lea Onufrija je diplomirana anglistka in rusistka, ki se je prvič srečala s folklorno dejavnostjo v Kulturno umetniškem društvu Oton Župančič Sora, kjer se je pridružila Mlajši otroški folklorni skupini. V času šolanja na Gimnaziji Šentvid se je udejstvovala tudi na področju gledališča, saj je sodelovala pri teatru Curriculum Vitae. V času študija na Filozofski fakulteti UL se je pridružila folklorni skupini ŽKUD Tine Rožanc iz Ljubljane, kjer se je udejstvovala kot plesalka, kasneje pa tudi kot članica upravnega odbora skupine, vodja stikov z javnostjo ter vodja začetne (brucovske) skupine. Kljub pridružitvi folklorni skupini ŽKUD Tine Rožanc, je ostala aktivna tudi v domačem društvu, kjer je sprva vodila Mlajšo otroško folklorno skupino, kasneje pa tudi Mladinsko folklorno skupino. V domačem društvu od leta 2020 opravlja tudi funkcijo predsednice društva. Vseskozi se izobražuje na strokovnih izobraževanjih v okviru JSKD.

Tadej Teran se je s folklorno dejavnostjo prvič srečal kot član Folklorne skupine Sava iz Kranja. Kmalu zatem je postal vodja mladinske Folklorne skupine Ajda iz Besnice, s katero je večkrat dosegel državno raven in se tudi predstavil na državnem srečanju. Kot plesalec je bil član tudi Folklorne skupine KD Karavanke iz Tržiča. Od leta 2014 pa je vodja otroške in odrasle Folklorne skupine Podkuca iz Nakla, za kateri je pripravil številne koreografije. Nekaj let je bil umetniški vodja Folklorne skupine DU Naklo. Med drugim se je s svojo koreografijo predstavil tudi na tekmovanju plesnih parov. Redno se udeležuje seminarjev in izobraževanj, ki jih organizira JSKD. Leta 2019 je opravil seminar za vodje folklornih skupin 3. stopnje.

Nina Mažgon Müller zaključuje študij logopedije in surdopedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Trenutno je aktivna plesalka in korepetitorka v folklorni skupini ŽKUD Tine Rožanc, svoje plesno znanje pa je šest let nabirala tudi na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Redno se udeležuje izobraževanj in seminarjev v organizaciji JSKD, sama pa je izvajalka folklornih delavnic v okviru projekta Kulturna šola za kulturne dni. Na 5. tekmovanju parov v ljudskih plesih je s soplesalcem osvojila prvo mesto.

Mirjam Bojanovič je magistrica muzikologije in glasbene pedagogike, ki se ukvarja z zborovodstvom, individualno vokalno tehniko ter petjem v različnih zasedbah. Kot pevka sodeluje v zasedbi Kr'Etno in pri projektu PED1PED za male in velike. Vodi Ženski pevski zbor na Golem ter kot učiteljica vokalne tehnike sodeluje z različnimi pevskimi zasedbami. Kot vodja pevske sekcije je sodelovala s Folklorno skupino Tine Rožanc, trenutno vodi pevsko sekcijo pri DKV Krog. Svojo glasbeno izobrazbo na področju petja in dirigiranja je dobila med študijem muzikologije in glasbene pedagogike, na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana ter na različnih seminarjih tako doma kot v tujini. Ukvarja se predvsem z vprašanjem sproščenosti med petjem, držo pri odrskem nastopanju, spopadanjem s tremo na odru ter iskanjem svojega lastnega glasu.

Nežka Lubej se je s folklorno dejavnostjo začela ukvarjati v osnovni šoli v Markovcih leta 1958. Vsa leta službovanja je kot razredna učiteljica vodila otroško folklorno skupino. Od leta 1984 vodi seminarje za vodje otroških folklornih skupin – o otroškem izročilu, o nekdanjih šegah in navadah, o pripravi programov otroških folklornih skupin … – in strokovno spremlja srečanja. Kar petkrat je pripravila izbor za državno srečanje otroških folklornih skupin.

STROKOVNI SPREMLJEVALCI SREČANJ
POUSTVARJALCEV GLASBENEGA IZROČILA

Klemen Bojanovič, harmonikar se je z ljudskim izročilom bolj aktivno začel spoznavati v osnovnošolskih letih. Od takrat je deloval v številnih štajerskih skupinah kot glasbenik, avtor glasbenih priredb, ali pa kot takšna ali drugačna podpora folklornim glasbenim sestavom. Trenutno je aktiven v vlogi vodje glasbene zasedbe ŽKUD Tine Rožanc. Ob seminarjih in delavnicah za inštrumentalno ljudsko glasbo tudi redno piše glasbene priredbe za folklorne skupine, s katerimi dosega najvišja priznanja na državnih srečanjih folklornih skupin in tekmovanjih parov v ljudskih plesih. Ljubiteljsko poustvarja ljudsko izročilo z različnimi malimi zasedbami, v katerih se posveča predvsem približevanju izročila širši populaciji ljudi.

Mag. Simona Moličnik je magistrica muzikologije, opremljena z dobrim poznavanjem materialne glasbene ostaline, torej pisnih in zvočnih virov, s katerimi je petnajst let rokovala v Glasbeni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice. Leta 2008 se je pridružila ekipi urednikov za glasbo Prvega programa Radia Slovenija. Tu je prevzela avtorstvo tedenskih tematskih oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi ter z njo povezane rubrike Dobra glasba, dober dan. Na terenu zbira in oskrbuje arhiv ter v oddajah Slovenska zemlja v pesmi in besedi predstavlja širok pogled na zvočno podobo glasbenega izročila v vseh pojavnih oblikah. Prispevke o glasbeni dediščini objavlja v Folklorniku, spletni glasbeni reviji Odzven in na drugih mestih. Raznovrstne poustvarjalce izročila pa predstavlja tudi v mednarodnem merilu v okviru Evropske radiodifuzne zveze (EBU). V letošnjem letu pripravlja izbor za državno srečanje pevskih in godčevskih skupin.

Matej Jevnišek, je profesor glasbe in magister socioloških znanosti, od nekdaj obkrožen s petjem, rasel je ob družinskem večglasnem ljudskem prepevanju. Sicer je kot glasbeni urednik in urednik za otroško glasbo na Prvem programu Radia Slovenija zadolžen za otroško glasbo in zborovsko petje a ljudska muzika mu ni tuja. Kot en izmed treh svetih kraljev pa že več kot 25 let koleduje in ljudem z večglasnim prepevanjem vošči v zdravo in srečno leto.

Jasna Žitnik  je umetniška vodja in pevka v vokalni skupini Jazzva, glavna vokalistka skupine Selecto, hkrati pa sodeluje s številnimi glasbeniki in zasedbami, tudi z Akademsko folklorno skupino France Marolt, kjer je vodja petja - poučuje osnove vokalne tehnike in večglasnega petja, vodi pa tudi vokalno etno zasedbo Maroltovke. Svoje glasbeno znanje je na svoji več kot dvajsetletni glasbeni poti širila pri številnih pedagogih na najrazličnejših področjih - klasično, jazz, pop, zborovsko in ljudsko petje, prečna flavta, kompozicija in aranžiranje, dirigiranje in klavir. Ukvarja se z najrazličnejšimi aspekti petja; odrskim nastopom pevcev, premagovanjem treme, petjem v gibanju, itd.

Ingrid Mačus, glasbena navdušenka in ustvarjalka, je zaključila študij klavirja na Akademiji za glasbo in muzikologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, trenutno pa je njeno glavno zanimanje kompozicija. V sodelovanju s pesniki raziskuje prostor med zvokom in besedo. Njeno glasbo lahko slišimo v kratkih filmih. O glasbi piše v reviji Glasna, Virkla in za italijanski inštitut Mousikè. Znanje predaja naprej na delavnicah za otroke, za katere je zasnovala dve glasbeni predstavi. Izobraževanje iz kompozicije nadaljuje na konservatoriju v Vidmu.

SELEKTORICA / STROKOVNA SPREMLJEVALKA SREČANJ FOLKLORNIH SKUPIN MANJŠINSKIH ETNIČNIH SKUPNOSTI

Milan Glamočanin je na področju kulture aktiven že več kot 27 let, od tega zadnjih 22 let deluje kot umetniški vodja in koreograf v folklornih skupinah tako v Sloveniji, kakor tudi v tujini. Milan je veliki folklorni entuziast, ki je celo svoje življenje posvetil narodni igri, pesmi, tradiciji, glasbi, folklori. Kot koreograf je deloval v več kot 30 skupinah v 10 evropskih državah, vodil je skupine v Sloveniji kakor tudi v tujini. Trenutno je vodja kulturnega društva Brdo Kranj, kulturnega društva Drina Augsburg, kot strokovni svetovalec deluje v kulturnem društvu Jugos Minhen. Je podpredsednik kulturnega društva Brdo in vodja folklornega odbora pri Zvezi srbskih društev Slovenije. Prav tako je predstavnik Slovenije in podpredsednik v Asociaciji srbske folklore Evropske diaspore, ki je krovna organizacije srbskih folklornih skupin v Evropi in se prvenstveno ukvarja  z organizacijo tekmovanj in folklornih festivalov. Strokovni sodelavec pri JSKD je bil že v letih od 2013-2016.

Ljubljana, marec 2023