28. slovensko zborovsko tekmovanje Naša pesem 2024
Maribor, 20. in 21. april 2024

Našo pesem v šestem desetletju prepričljivo nadaljuje nova generacija pevcev in zborovodij

MARIBOR – Od 20. do 21. aprila je v Unionski dvorani v Mariboru potekalo že 28. državno tekmovanje slovenskih zborov Naša pesem, kjer je na petih tekmovalnih koncertih nastopilo 20 zborov iz vse Slovenije. Ocenjevala jih je petčlanska mednarodna žirija. Zmagovalec je bil Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani z dirigentko Rahelo Durič.

Zmagovalci Naše pesmi 2024: APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, dir. Rahela Durič
Foto: Janez Eržen

Tradicionalne mariborske fanfare so v soboto dopoldne napovedale že 28. slovensko zborovsko tekmovanje Naša pesem 2024. Potem ko je predlani potekalo delno revialno, se je letos vrnilo v polni tekmovalni obliki in z veliko debitanti. Ti predstavljajo novo generacijo, ki Našo pesem vodi že v šesto desetletje.

Organizatorji Naše pesmi – Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Mestna občina Maribor, Zveza kulturnih društev Slovenije in Zveza kulturnih društev Maribor – so nam ponovno pripravili pravi praznik zborovske glasbe. Naša pesem je izjemnega pomena za ohranjanje in razvoj kakovosti zborovskega petja pri nas, kar dokazuje tudi dejstvo, da je bil za vse vidnejše slovenske zasedbe prav nastop na Naši pesmi ključen za njihov nadaljnji zagon in napredek, tudi za mednarodno uveljavitev.

Nastopilo je 20 odraslih zborov in malih pevskih skupin z okoli 600 pevci iz vse Slovenije, kar sedem zasedb in dvanajst zborovodij pa se je letos predstavilo prvič. Petčlanski mednarodni žiriji v sestavi Tadeja Vulc, Primož Kerštanj, Aira Birziņa - Latvija in Esteban Urzelai - Baskija, Španija je predsedovala Urša Lah, ki je letošnjo izvedbo ocenila kot zelo obetavno.

Urša Lah: »Nastopilo je zelo veliko debitantov, kar je za nas zelo perspektivno in pomeni, da se zborovodje želijo predstaviti, napredovati. Izbirali so zelo izvirne, slogovno raznolike sporede, usmeriti pa jih želimo, da poleg mladih skladateljev izbirajo tudi že uveljavljene in naročajo poleg priredb slovenskih ljudskih tudi več originalnih slovenskih del. V svojem nagovoru sem želela opogumiti zborovodje, da se srečujejo, spodbujajo, diskutirajo in tako skrbijo za naš dirigentski poklic – ta namreč še posebno v zahodnih demokracijah, po katerih se Slovenija rada ozira, postaja ogrožen. Splošen nivo je bil zelo visok, mogoče nam je manjkala le ‘špica’, res pa je, da se kar nekaj dobrih zborov letos tekmovanja ni udeležilo. Pohvalila bi tako zmagovalca, ki je odpel zelo prepričljivo in se bo v prihodnosti glede na mladost zasedbe gotovo še izuril, kot tudi vse zlate in visoko srebrne zbore, saj so se mnogi med njimi Naše pesmi udeležili prvič in so svojo vlogo opravili čudovito.”

Tuja žiranta navadno našemu državnemu tekmovanju dodata kanček drugačne perspektive, nove poglede in izkušnje iz svojega okolja, kar vedno ustvari zanimiv in konstruktiven preplet mnenj.

Esteban Urzelai: “Bil sem zelo presenečen nad nivojem slovenskih zborov. Sicer sem spoznal nekaj slovenskih zborov že pred leti, a občudujem način, kako se kakovost pri vas uspe ohranjati kljub menjavi generacij. Pri nas v Baskiji na primer nimamo regijskih tekmovanj kot pri vas in ta vaš sistem se mi zdi zelo učinkovit. Zbori se pri vas na tekmovanju med sabo tudi poslušajo in tako napredujejo. Poleg tega je produkcija skladb videti zelo sveža, kar kaže na veliko vitalnost vašega zborovstva.”

Zmagovalec je bil Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani z dirigentko Rahelo Durič, ki zbor vodi tretjo sezono, zasedba pa se je v tem času tudi številčno vidno povečala. Na drugo mesto se je uvrstil Mešani pevski zbor Pomlad Novo mesto z dirigentko Alenko Podpečan in na tretje mesto Mešani pevski zbor Viva Brežice, kjer od lani svojo ustvarjalno vizijo uresničuje mladi zborovodja, tudi študent kompozicije, Krištof Strnad.

 
Drugouvrščeni Mešani pevski zbor Pomlad Novo mesto, dir. Alenka Podpečan
Foto: Janez Eržen

O tem, ali se je zborovstvo po epidemiji že vrnilo v stare tirnice, je producentka za zborovsko glasbo pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti, Mihela Jagodic, povedala:

Mihela Jagodic “Priprave so letos že potekale enako kot v času pred epidemijo, edino z zavedanjem, da je ta čas pustil globoke posledice. Zahteve tekmovanja so se tako nekoliko spremenile: namesto obvezne renesančne skladbe je bila izbrana romantika, kar je mogoče koga presenetilo, saj so zbori v svojih repertoarjih praviloma imeli v pripravi renesančna dela, ampak morda je bilo to celo koristno, saj smo tako dobili slogovno bolj raznolike sporede. Mogoče so bile letos nekoliko nižje ocene zlatih plaket, je pa zato nabor zborov, ki so jih prejeli, toliko večji in ni bojazni, da bi zazevala medgeneracijska vrzel.”

Prireditev že dolgo nima samo tekmovalnega značaja, ampak ob njej potekajo tudi pogovori in diskusije, imenovani CEZURA, ki jih je tokrat vodila Karmina Šilec, udeleževali pa so se jih tako mladi zborovodje, tudi študentje, kot že vidna dirigentska imena in nastala je zanimiva izmenjava mnenj.

Organizatorji so tekmovanje Naša pesem sklenili v nedeljo popoldne s podelitvijo plaket, priznanj in nagrad. Podeljene so bile nagrade za najboljše zbore in izvedbe skladb ter posebne nagrade in priznanja. Poleg tega pa so na sklepni prireditvi izpostavili tudi letošnje Gallusove nagrajence JSKD za zborovsko dejavnost, med katerimi so bili Franka Žgavec, Komorni zbor Megaron in skladatelj Lojze Lebič, letošnji jubilant 90-letnik, ki ga je nabito polna Unionska dvorana počastila s stoječimi ovacijami in mogočnim ter ganljivim skupnim petjem njegove priredbe slovenske ljudske Ta drum’lca.

Vsi nagrajenci na sklepni priireditvi
Foto: Janez Eržen

Prvonagrajenci ob prejemu nagrade
Foto: Janez Eržen

Dodatne informacije

Glasbena vsebina:
Mihela JAGODIC
mihela.jagodic@jskd.si, 01/24 10 525

Informacije glede praktičnih zadev v Mariboru (namestitve, prehrana, prevoz):
Matija VARL
matija.varl@jskd.si, 02/ 23 42 117