PRIDRUŽITE SE NAŠI
   FACEBOOK SKUPINI

        

   OBIŠČITE NAŠ YT-KANAL

        

 

prijava na e-novice

 

Naši zbori

OSREDNJA SLOVENSKA ZBOROVSKA REVIJA NAŠI ZBORI NA SPLETU:
● aktualne zborovske novice
● poročila in reportaže o zborovskih dogodkih doma in po svetu
● pogovori z domačimi ustvarjalci, tujimi mojstri in obetavnimi profili
● predstavitve vokalnih zasedb vseh vrst in generacij
● objave o zgoščenkah, notnih zbirkah in drugih izdajah
● strokovni članki za navdih pri raziskovanju in poglobljenem študiju zborovskega petja
● napovednik dogodkov, v katerega lahko vpišete tudi svoj dogodek

 

EC 2021

   SPLETNA STRAN FESTIVALA
   EUROPA CANTAT 2021
   LJUBLJANA

 

   BIOGRAFSKI PODATKI
   SLOVENSKIH SKLADATELJEV

 

Zborovski arhiv

 

   KATALOGI

 

GLASBA / REGIJSKA TEKMOVANJA / SOZVOČENJA 2020


SOZVOČENJA 2020
9. REGIJSKI TEMATSKI KONCERTI
SREDNJEŠOLSKIH IN ODRASLIH PEVSKIH ZASEDB

SPOREDI

 


 

GORENJSKA

Kulturno prosvetno društvo Drouz, Radomlje
Zborovodkinja: Uršula Jašovec
Tema:Mediji in glasba

Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka, Cerklje na Gorenjskem
Zborovodkinja: Neža Križnar
Tema:»Nevesta že jemlje slovo« – pesmi o vasovanju, zaroki, poroki in življenju v zakonu

Pevska skupina Korona, Radovljica
Zborovodkinja: Nena Rion
Tema:Istra skozi ušesa sodobnih slovenskih skladateljev

Mešani pevski zbor Musica viva Kranj - Primskovo
Zborovodja: Jan Gorjanc
Tema:Živalske melodije

Vokalna skupina Adam Ravbar, Groblje
Vodja skupine: Peter Pogačar
Tema:Pevsko pokušanje

 


 

KULTURNO PROSVETNO DRUŠTVO DROUZ, Radomlje

Zborovodkinja: Uršula Jašovec
Avtorica sestave sporeda in obrazložitve: Uršula Jašovec
Inštrumentalna spremljava: Ana Semič Bursać

Mediji in glasba

Nacio Herb Brown (1896): SINGING IN THE RAIN (Arthur Freed)
samozaložba

Christopher Tin (1976): BABA YETU (svahili, Chris Kiagiri)
Alfred Music Publishing Co, Inc.

Karl Jenkins (1944): ADIEMUS-KAYAMA (Karl Jenkins)
Boosy & Hawkes Music Publishers Ltd (samozaložba)

Elton John (1947): CIRCLE OF LIFE (Tim Rice)
Sewanhaka Schools (samozaložba)

 

Danes se z glasbo soočamo predvsem prek raznovrstnih medijev, med drugim prek televizijskih programov in iger. Prenos glasbe muzikalov v televizijske medije se je začel že zgodaj, eden od teh primerov je skladba Singing in the rain iz istoimenskega filma, nato pa se je začel ta žanr širiti tudi na druge zvrsti in postal njihov del. Že ustvarjene skladbe valižanskega skladatelja so tako našle svoj prostor v filmu Avatar, angleški pop pevec pa je napisal skladbo za enega najbolj znanih risanih Disneyevih filmov, Levji kralj, ki je kasneje pristal tudi na velikih odrih kot muzikal. Največ glasbe pa mladi in tisti, ki radi posežejo po medijih, ki jih zabavajo, slišijo prek raznih iger. Ena najbolj znanih, sedaj tudi v zborovskem svetu, je skladba Baba Yetu iz igre Civilization IV, ki jo je za potrebe igre izvedel veliki gospel zbor in gre pravzaprav za molitev očenaš, napisano v svahiliju. Glasba, ki jo slišimo prek teh medijev, torej vpliva na naše zanamce in na njihov način sprejemanja glasbe, tako da je prav, da jo kot tako tudi doživljamo.

KOMORNI MOŠKI PEVSKI ZBOR DAVORINA JENKA, Cerklje na Gorenjskem

Zborovodkinja: Neža Križnar
Avtorica sestave sporeda in obrazložitve: Neža Križnar

»Nevesta že jemlje slovo« – pesmi o vasovanju, zaroki, poroki in življenju v zakonu

Janez Močnik (1936–2016): ZVEZDE (Janez Močnik)
neizdano

zapisal Janez Močnik (1936–2016): SEM BIL NA VAS (ljudska)
JSKD

Fran Serafim Vilhar - Kalski (1852–1928): ZAROKA (Anton Medved)
revija Pevec

NEVESTA ŽE JEMLJE SLOVO (ljudska iz Žilc nad Cerknico)
Mohorjeva družba

Emil Adamič; prir. Miro Kokol (1877–1936; 1937): ZBADLJIVKA (ljudska)
rokopis

harm. Zorko Prelovec (1887–1939): OH, ŽENA ME KREGA ... (Idrijska ljudska)
neizdano

 

Običajna noč. Temno nebo razsvetljujejo le svetle zvezde. A nočni mir zmotijo fantje, ki pod balkoni z ubranimi glasovi razveseljujejo dekleta. Kaj kmalu fant ugleda dekle, dekle ugleda fanta in med njima preskoči iskrica. Zaljubljenost hitro preraste v ljubezen in nastopi čas, ko fant odide prosit starše za hčerino roko. Ko nekoliko negotova oče in mama opazita, kako iskrena je ljubezen mladega para, jima z veseljem podellita svoj blagoslov. Tako mlada nevesta odide od doma in skupaj z ženinom stopi v zakonski stan. Čez leta zaljubljenost počasi mineva, prava ljubezen pa ob odkrivanju zakončevih pomanjkljivosti in slabosti vztrajno raste. Čeprav žena morda slabše kuha in se zato mož večkrat ustavi v gostilni, si med seboj, kljub prepirom, še vedno znata izkazati ljubezen, ki ju medsebojno povezuje.

PEVSKA SKUPINA KORONA, Radovljica

Vodja skupine: Nena Rion
Avtorica sestave sporeda in obrazložitve: Nena Rion

Istra skozi ušesa sodobnih slovenskih skladateljev

Mateja Petelin (1987): MAMCA, POŠLJITE ME PO VODO (Istrska ljudska, po zapisu iz Sv. Petra)
JSKD

Aldo Kumar (1954): VILOTA (Istrska ljudska)
JSKD

Aldo Kumar (1954): KI ĆE MOJU TRAVU KOSIT (Istrska ljudska)
JSKD

Ambrož Čopi (1973): PLOVI MI, MOJ BRODE (Istrska ljudska)
Astrum

 

Istra – slovenska, hrvaška, tudi italijanska. Ljudske pesmi, uglasbene v karakterno različne zborovske skladbe, so hkrati tudi narodno mešane, prav tako, kot je mešana Istra. Mateja Petelin je mlada skladateljica, ki jo uvrščamo v obdobje sodobne, predvsem zborovske glasbe, za katero je značilno, da vsak skladatelj izraža svoje misli, čustva in občutke na svoj način. Mamca, pošljite me po vodo je zborovska skladba, ki je nastala v začetku 21. stoletja, napisana pa je na podlagi istrskega ljudskega motiva, natančneje po zapisu iz Sv. Petra. Pisana je v dveh jezikih, slovenščini in italijanščini, kar pomeni, da različni jeziki niso ovira, saj je glasba vsem skupen jezik, govori, poje in razume jo vsak narod. Tako kot se med seboj prepletata jezika, pa se prepletajo tudi posamezni glasovi, vodilna melodija namreč prosto prehaja med glasovi: enkrat jo slišimo v sopranu, drugič v tenorju ...
Da glasba briše meje med narodi, dokazuje tudi Aldo Kumar s svojo Istrsko suito, ki je med zbori zelo priljubljena. Sestavljajo jo tri ne le karakterno različne, temveč tudi narodno mešane pesmi. Vsaka pesem ima besedilo v jeziku enega od treh narodov, ki se prepletajo v Istri, Aldo Kumar pa uspe skozi različne skladbe pokazati tudi različne narode: Hrvate – zelo borbene in ponosne, Italijane – mehke, spevne, a tudi teatralne, in Slovence – vesele svate, polne šegavega humorja in zelo naklonjene vaškim veselicam, kjer se veliko poje (in malo tudi popije). Zapeli bomo dve pesmi iz suite: Ki će moju travu kosit v hrvaščini in Viloto v italijanščini.
Pri zadnji pesmi, Plovi mi, plovi, moj brode, lahko omenimo glasbeno posebnost istrske lestvice, ki jo Ambrož Čopi uporablja skozi celotno skladbo, slišimo pa jo lahko tudi v Kumarjevi Ki će moju travu kosit. Torej združi jezik, besedilo, glasbeno posebnost in nenazadnje tudi svoj skladateljski slog. Arhitektura skladbe je zelo jasna: iz ene linije gradi do monumentalnega viška, potem pa se vse umiri. Kot morje, kjer plove ta moj brode; najprej je mirno, potem pridejo valovi, nato se razdivja vihar, na koncu pa spet vse potihne in je kot prej – mirno morje.
Istrska glasba je v sožitju treh jezikov in kultur, morja ter posebnosti njihove melodike pojem multikulturnosti in raznovrstnosti.

MEŠANI PEVSKI ZBOR MUSICA VIVA, Kranj - Primskovo

Zborovodja: Jan Gorjanc
Avtor sestave sporeda in obrazložitve: Jan Gorjanc

Živalske melodije

Felix Mendelssohn (1809): DIE NACHTIGALL (Johan Wolfgang von Goethe)
CPDL

Jakob Petelin Gallus (1550): XLVI. LINQUO COAX RANIS (neznano)
JSKD

Radovan Gobec (1909): MRAVLA JE V MLIN PELALA (ljudska iz Gornjega Senika)
JSKD

 

Vodilo pri sestavi programa je bila koherentna združitev slogovno in izvajalsko čim bolj raznovrstnih glasbenih del, ki bodo obdržala zanimanje poslušalcev in prikazala karakterno in izvajalsko širino pevcev. Skupna nit treh skladb je neposredna živalska tematika umetnega, moralnega in ljudskega značaja, ki je predstavljena v treh različnih slogovnih, kompozicijskih in jezikovnih različicah. Celostnost je v tem programu zasnovana linearno, kot progresivni razvoj zgodbe, tonalitete, napetosti in dramskega loka.
Vsebinsko statičen Mendelssohnov Slavček se iz preproste teme razvije v subtilno harmonsko razkošje, ki se hitro razveže v miren zaključek. Zrcalno ga uravnoteža Gallusova Žaba, ki je vsebinsko polna in moralno poučna, medtem ko je trdno zasidrana v ritmično razgibanem lidijskem modusu. Program zaključi Gobčeva priredba ljudske Mravle, ki ima lasten, plastičen in narativni potek, podprt s premišljeno izbranimi ritmičnimi, harmonskimi in izvajalskimi glasbenimi prvinami.

VOKALNA SKUPINA ADAM RAVBAR, Groblje

Vodja skupine: Peter Pogačar
Avtor sestave sporeda in obrazložitve: Peter Pogačar

Pevsko pokušanje

Henry Purcell (1659–1695): COME, LET US DRINK (neznan)
Novello and company

Felix Mendelssohn Bartholdy (1809–1847): TÜRKISCHES SCHENKENLIED (Johann Wolfgang von Goethe)
Breitkopf & Härtel

Ciril Vremšak (1900–1968): EN STARČEK (slovenska ljudska, po napevu Jurija Fleišmana)
neznano

Alice Parker (1925), Robert Shaw (1916–1999): WHAT SHALL WE DO WITH THE DRUNKEN SAILOR (angleška ljudska – sea shant)
Lawson-Gould music publsher 1962, WB Music Corp. 1990

 

Za Vokalno skupino Adam Ravbar se nekako spodobi, da se končno loti tudi pivskih pesmi. Zato smo vam pripravili degustacijo štirih pijač različnih znamk in okusov. K pitju vas najprej vabimo s staranim kanonom baročnega skladatelja Henryja Purcella, kjer se prepletajo barve pivskih navdihov. Ti vam namigujejo, da pustite vse nore skrbi sveta in navdahnite srca z veseljem. Pri tem pojdite do konca. Zelo verjetno boste postali veseli reveži. Nadaljujemo z bolj izbrano sorto romantičnega vina, ki se skriva pod znamko »Mendelssohn und Goethe«. V njej boste zaznali nekaj turško robate svežine, ki pa zgolj nadgradi jasno nemško strukturo. Ta vam sporoča, da se pivsko veselje vedno čudovito dopolni z lepim pogledom brhke mladenke, ko pred vas spoštljivo postavi čašo rujnega. Ob vsem tem nikakor ne smemo izpustiti domačega vina. Ob njem je ostarel že marsikateri kleni Slovenec. Okus te žlahtne kapljice je blažil tegobe, preganjal skrbi in vzpodbujal možakarje k petju in navsezadnje tudi k zahvalni molitvi za tako lep dar, kot sta trta in vino. Tudi na smrtni postelji se je misel še vedno oklepala te radosti. Za domače vino nekako velja, da je za umret dobro. Na koncu te degustacije pa vam ponujamo močan angleški rum, ki ga je hitro preveč. Zato vam hkrati ponujamo vse preizkušane rešitve angleških modrecev, kako se ob čezmernem pitju lahko streznite, če le imate na voljo dobro staro jadrnico.
Na zdravje!

 

 


 

 

OSREDNJA SLOVENIJA

Vokalna skupina Diva, Bloke
Vodja skupine: Irena Cundrič Iskra
Tema:Poti

Društvo mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti, Ljubljana
Dirigentka: Klara Maljuga
Tema:»Blagor družinam« – Hommage à mama Olga

Bee Geesus, Ljubljana
Vodja skupine: Matej Virtič
Tema:Gospel sreča pop

Študentski zbor sv. Stanislava, Ljubljana Šentvid
Zborovodja: Mario Zrakić
Tema:Zgodba z zahodne strani

Arhivox – Mešani pevski zbor arhitektov, Ljubljana
Zborovodkinja: Julieta Kubik de Habijanič
Tema:»Cantar por amor a los pueblos«

Vokalna skupina BeJazzy, Ljubljana
Vodja skupine: Ksenja Pirc
Tema:Po poti spoznanj

 


 

VOKALNA SKUPINA DIVA, Bloke

Vodja skupine: Irena Cundrič Iskra
Avtorica sestave sporeda in obrazložitve: Irena Cundrič Iskra
Ana Otoničar, saksofon; Karmen Zabukovec, klavir; Urška Šparemblek, povezovalka sporeda

Poti

Črt Sojar Voglar (1976): KJE SO TISTE STEZICE (slovenska ljudska)
Astrum

Eric Whitacre (1970): THE SEAL LULLABY (Joseph Rudyard Kipling)
Edition Peters

Michael Barrett – BMI (1980): CAN'T CARRY THESE BURDENS ALONE (John Parker)
Hal Leonard corporation

Jure Robežnik, prir. Tomaž Habe (1947): ORION (Gregor Strniša)
JSKD

 

Poti v preteklost, v sanjski svet, v neznane kraje in do sočloveka. Pot v preteklost me vodi v moje otroštvo. Zagledam deklico, ki strmi skozi okno v belo zimsko pokrajino in se ji zdi, da čas ne obstaja. Posluša počasno tiktakanje stenske ure, pritiska nos na steklo in čaka. Čaka, da mine jutro, da popusti mraz, da prerase otroštvo, da se lahko odloči za izlet v neznano. Krila domišljije deklico ponesejo na pot v njen sanjski svet. Tam je poletje, je morje, a so tudi silne morske globine. Kaj se skriva za obzorjem, kaj v neslutenih razsežnostih morja? Prevzema jo strah, a neznana sila jo dviga, opogumlja in vabi, naj se poda na pot v neznano.
Pot, ki me je odpeljala iz otroštva, me je vodila skozi različne kraje, kjer sem srečala nove ljudi, drugačne navade, druge kulture. Vedno je bila moja pot zaznamovana le z mojo svobodo in radovednostjo. A razmišljam o ljudeh, ki so prisiljeni odpotovati od varnega doma in s seboj nositi le svojo usodo in upanje v boljšo, varnejšo, zaupanja vredno prihodnost. Njihove poti pogosto niso srečne. Občudujem njihovo trdno upanje, ki jim vliva toliko poguma. Najlepša pa je pot ljubezni, pot do sočloveka, do ljubljene, sorodne duše. Ta pot se nikoli ne konča in se ne izpoje. Včasih se nagajivo skrije med zvezde, a jo vedno znova lahko najdeš v svojem srcu.

DRUŠTVO MEŠANI KOMORNI ZBOR LJUBLJANSKI MADRIGALISTI, Ljubljana

Dirigentka: Klara Maljuga
Avtorica sestave sporeda in obrazložitve: Klara Maljuga
Ambrož Kvartič, povezovalec sporeda

»Blagor družinam« – Hommage à mama Olga

Uroš Krek (1922): VÖRA BIJE (Prekmurska ljudska)
JSKD

Adi Danev (1933): OJ BOŽIME – SDRINDULAILE (Ljudska iz Nadiških dolin)
JSKD

Aleksander Vodopivec (1934): MATI (P. Tomažič)
neizdano

Anej Černe (1994): BLAGOR DRUŽINAM (F. Koglot, F. Perica)
neizdano, noviteta

 

»Zdaj poznam pregovor, da v tujini se več solzi potoči, nego vode popije.« (Felicita Koglot)
Koliko družin je bilo v preteklem stoletju zaznamovanih z ločitvijo? V stoletju, ko svet še ni bil tako »majhen«. Ko so pisma potovala več tednov in se pogosto tudi izgubila. Naj bo ločitev iz ekonomskih ali vojnih razlogov – ločitev je boleča, težka za vse udeležene strani.
Dve ljudski skladbi, prežeti z nabojem težkih čustev ob ločitvi od najbližjih, napovedujeta srh drugih dveh skladb. Aleksander Vodopivec je uglasbil poved, izvzeto iz poslednjega pisma narodnega heroja Pinka Tomažiča svoji materi, preden so ga italijanske oblasti obsodile na streljanje. Zadnja na sporedu je noviteta Aneja Černeta in zastopa občutja mož, ki so prevzeli vajeti družine, medtem ko so žene služile v Aleksandriji. Spored torej govori o pogumnih očetih, pogumnih materah in trdni ljubezni.
Hommage à mama Olga: pranona, ki so jo fašistične italijanske oblasti 10. marca 1943 ponoči prijele in jo za sedem mesecev ločile od enoletne Magde in družine. Deportirali so jo v taborišče Fraschette di Alatri pod Rimom, od koder se je na srečo vrnila živa.

BEE GEESUS, Ljubljana

Vodja skupine: Matej Virtič
Avtor sestave sporeda in obrazložitve: Matej Virtič
Matej Virtič, povezovalec sporeda in beatbox; Miha Obreza, solo bas/cajon

Gospel sreča pop

AIN'T NO MOUNTAIN HIGH ENOUGH
Nickolas Ashford (1941–2011), Valerie Simpson (1941):
– AIN'T NO MOUNTAIN HIGH ENOUGH
– YOU'RE ALL I NEED TO GET BY
BY AND BY (tradicionalna)
Tamla

Guy Berryman, Jonny Buckland, Will Champion, Chris Martin, prir. Coldplay, Matej Virtič (1978): BROKEN
Parlophone, Atlantic

Brent Dowe (1946–2006), Trevor McNaughton, prir. Matej Virtič : RIVERS OF BABYLON (Ps 19 in 137)
Hansa Records (FRG), Sire Records (USA), Atlantic Records (UK/AUS)

Ben E. King (1938–2015), prir. Matej Virtič: STAND BY ME (Ben E. King)
Atco

Rev. Kenneth Paden (1926), prir. Matej Virtič: HOLD ON, HELP IS ON THE WAY (rev. Kenneth Paden)
Arista, BMG Entertainment

WHEN JESUS SAY YES (tradicionalna)
E1 Music

 

A cappella gospel zbor Bee Geesus že trinajsto sezono oživlja, ohranja in razvija črnsko duhovno glasbeno izročilo. V izbor skladb poleg tradicionalnih del uvršča tudi druga, ki se po sporočilu ali kako drugače skladajo z zborovo usmeritvijo. V preteklih sezonah so oblikovali program afriške glasbe z naslovom African Roots, širijo božični program, v zadnji sezoni pa so razširili izbor popularnih skladb in programu nadeli ime Gospel meets Pop. Izbor vključuje skladbe, ki ne spadajo v tipično krščansko afriško-ameriško izročilo, jih pa zbor v svoj repertoar dodaja od začetka delovanja. Nekatere so se tam znašle na željo naročnikov, druge kako drugače. S programom Gospel meets Pop želi zbor Bee Geesus nagovoriti poslušalce, ki redkeje posegajo po gospel vsebinah, in jim svojo tipično glasbeno izkušnjo ponuditi s splošno priljubljenimi skladbami.

ŠTUDENTSKI ZBOR SV. STANISLAVA, Ljubljana Šentvid

Zborovodja: Mario Zrakić
Avtor sestave sporeda: Mario Zrakić
Avtorji obrazložitve: Simon Perovnik, Naška Schenk, Mario Zrakić
Inštrumentalna spremljava: Simon Prašnikar, Nastja Vovk, Samo Vovk

Zgodba z zahodne strani

Leonard Bernstein (1919–1990), prir. Mac Huff (1919–1990): WEST SIDE STORY (Stephen Sondheim)
Hal Leonard

 

Z zborovsko suito najbolj znanih skladb iz muzikala West Side Story želimo poslušalce popeljati v newyorške slume v čas petdesetih let prejšnjega stoletja, ko se sredi dveh sprtih uličnih tolp plete zgodba mladih zaljubljencev, Tonyja in Marie, ki doživljata usodo Romea in Julije. Čeprav je zgodba postavljena v razmeroma moderne čase, se tematiki prepovedane ljubezni in brezkončnega maščevanja vedno znova ponavljata, tako v renesančni Veroni kot v New Yorku 20. stoletja. Tudi medrasne napetosti, ki človeštvu nikakor niso tuje in igrajo pomembno vlogo v Zgodbi z zahodne strani, enako silno odmevajo tudi danes. Prav zato lahko rečemo, da gre za večne in danes še kako aktualne teme.
Poslušalcem želimo z izvedenim muzikalom v prvi vrsti prenesti sporočilo upanja in ljubezni, ki na koncu vedno premaga vse ovire sovraštva in nestrpnosti. Obenem jim želimo približati ta nekoliko pozabljeni glasbeni biser, ki si zaradi svoje sporočilnosti in nepozabnih melodij zasluži več naše pozornosti. Prepričani smo, da bodo raznoliki čustveni odtenki posameznih odlomkov, denimo iskreno hrepenenje v skladbi Maria, šaljiva naravnanost skladbe I Feel Pretty, lahkoživi plesni ritmi v skladbi America, neuničljivo upanje skladbe Somewhere, še posebno hitro našli pot do src poslušalcev. Glasba je navsezadnje tista, ki prestopa meje prostora in časa ter nas na skrivnosten način zbližuje z našo človeškostjo.
Sam nastop bomo obogatili s pristnimi kostumi in posebej za ta namen izdelano koreografijo, s čimer želimo, da Zgodba z zahodne strani s še večjo močjo zaživi pred očmi poslušalcev.

ARHIVOX – MEŠANI PEVSKI ZBOR ARHITEKTOV, Ljubljana

Zborovodkinja: Julieta Kubik de Habijanič
Avtorica sestave sporeda in obrazložitve: Julieta Kubik de Habjanič

»Cantar por amor a los pueblos«

Rodolfo Kubik (1901): SPLENDOR PRIMAVERIL (madrigal, Fr. Ofer, prevod/priredba v italijanščino O. Yalla)
neznano

Paul Simon in Art Garfunkel, prir. Rodolfo Kubik (1901): SCARBOROUGH FAIR (srednjeveška angleška pesem)
neznano

Emilio Juan Sanchez, prir. Rodolfo Kubik (1901): LLORA EL PUCARA, BAILECITO (Juan Bautista Grosso)
neznano

 

Lahko bi naslov dobesedno prevedla, a njegov pomen vsebuje mnogo več od posameznih besed, toliko več, da je postal vodilo, drža enega najvplivnejših zborovodij v Južni Ameriki dobrih pet desetletij 20. stoletja, Rodolfa Kubika. Empatijo in ljubezen do sočloveka je izrazil skozi zanj najpopolnejšo obliko umetnosti – glasbo – in z najbolj izjemnim inštrumentom – človeškim glasom. Petje zaradi ljubezni do narodov izraža vse njegovo spoštovanje do kulture vsakega posameznika in tudi prepričanje, da je petje največja resnica vsakega človeka, saj v glasu slišimo in čutimo resnico človeka in njegove duše. Odkrito in popolnoma se je predal pravičnosti, poštenemu delu in potrebam sočloveka. Kot emigrant je dobro razumel tiranijo in svobodo, a je menil, da ne moreta biti večji, kot si ju sami postavimo. Zato je delal na pesmi, najpristnejši in najgloblji noti človeka, in tako sodeloval od zgodovinsko ali geografsko njemu najbližje do najbolj oddaljene skupnosti, od istrskega in furlanskega človeka do južnoameriških domorodcev. Prepričan, da je kultura (tudi kultura medsebojnega spoštovanja) naša najmočnejša vez, je priredil nešteto dobrodelnih koncertov za nastanitev novoprispelih emigrantov v Argentini in za nastanek društev, klubov, kulturnih in vzgojnih institucij različnih narodov. Ni prenesel njihove politične delitve in ni dovolil, da ga na ta način opredeljujejo. Bil je za vse pošten, pravičen in popolnoma predan. Postavil in dirigiral je prvemu argentinskemu (in prvemu tudi v Južni Ameriki) univerzitetnemu zboru (Coro Universitario de La Plata), formiral in dirigiral je najpomembnejšim tedanjim zborovskim sestavom. S svojim delom med letoma 1930 in 1975 je bil eden najvplivnejših glasbenikov in oseb v oddaljeni Ameriki, a ni nikoli pozabil niti zanemaril melodije kraja svojega otroštva in mladosti.
Izbrani program je prikaz njegove širine. Skladba Splendor primaveril je posvečena njegovemu profesorju kompozicije Antoniu Illersbergu in nas popelje v povojni čas (1. svetovne vojne), ko je mlad 18-letni glasbenik nemirno iskal znanje, ki ga je popeljalo od Trsta do Dunaja in od Pulja do Buenos Airesa in nikoli več zapustilo. Priredba skladbe Scarborough fair je primer dveh kontrastnih svetov, Simon in Garfunkel sta jo sprva posnela 1966. leta. Je primer sinergije stare glasbe in folk rocka ter skladateljeve skrbi za reševanje in obdelavo starih motivov in zapisov, ne da bi izgubil (ali zamudil) čas družbene sedanjosti. Zadnja skladba, Llora el Pucará, je prav tako opomnik, da je nadvse cenil glasbo in glasbenike, besedo in pesnike novega doma, argentinske zemlje in se spoštljivo podal tudi v raziskovanje življenja, običajev in kultur njenih domorodcev.
Temo izbranega programa bi lahko imenovala tudi »Obletnice«. Osrednja osebnost našega programa bi januarja 2021 dopolnila 120 let, a leto 2020 je točno 50 let od njegovega prejema Gallusove plakete (daljnega 1970 sem bila tudi sama prisotna na prireditvi, kar lahko štejem kot svojo prvo obletnico na slovenskih tleh, lansko leto pa beležila 30 let neprekinjenega življenja na Slovenskem).
Brez nepotizma in polna hvaležnosti za dragoceno življenje posvečam ta program svojemu očetu pa tudi vsem, ki so v preteklosti peli te pesmi, in vsem, ki jih pojejo sedaj, saj jih ne glede na to, ali so ali niso izraz njihove kulture, cenijo in sprejmejo, kot del sebe …, kakor sama pripadam vsem, naj bo tudi RODOLFO KUBIK vaš!

VOKALNA SKUPINA BEJAZZY, Ljubljana

Vodja skupine: Ksenja Pirc
Avtorica sestave sporeda: Ksenja Pirc
Avtorica obrazložitve: Tamara Trček Pečak

Po poti spoznanj

Borut Lesjak (1931–1995): NE ČAKAJ NA MAJ (Frane Milčinski)
Vokalna skupina BeJazzy

Victor Young (1900–1956): WHEN I FALL IN LOVE (Edward Heyman)
CHAPPELL & CO., INC and INTERSONG -USA, INC

Héctor Stamponi (1916–1997): EL ULTIMO CAFE (Catulo Castillo)
Ediciones GCC

Burt Bacharach (1928): RAINDROPS KEEP FALLIN' ON MY HEAD (Hal David)
Branko Stark

Jure Robežnik (1933): ORION (Gregor Strniša)
JSKD

 

Začutimo sklop skladb, na videz precej različnih, a vendar povezanih z zvočno nitjo v mavrico življenjskih izkušenj! Potujmo od neučakanosti pomladnih dni življenja, zavitih v sveže zeleno pregrinjalo majskih ganjenosti (Ne čakaj pomladi) – prek prepričanosti v dokončno zaljubljenost zgodnjega, nežno rumenega poletja (When I Fall In Love). Občutek izpolnjenosti se zdi v nekem trenutku le kot oddaljen sen, v ospredje pa privre spomin na razočaranje, ki se zbudi ob dolgem, grenkem požirku kave (El ultimo cafe). Težka, temnordeča zavesa se dvigne šele, ko se zavemo, da je nad nami široko modro nebo, ki nas pomirja in navdaja z verjetjem, da nas vendarle nekaj vodi in varuje. S hvaležnostjo, kljub jesenskemu dežju, najdemo pot naprej. Dežne kapljice (Raindrops Keep Fallin' On My Head) niso ovira, ampak spodbuda. Vemo, da je tam nekje modrina, ki se lesketa skozi prosojno sivino kapljic. Vsaka kapljica je stopnička do zvezd, neskončnosti in miru. Smo del zgodbe, ki se vedno znova odvija v vsakem trenutku našega bivanja tako zdaj kot čez tisoč let (Orion).

 

 


 

 

ŠTAJERSKA IN POMURJE

Vokalna skupina Virtus, Fram
Vodja skupine: Dora Ožvald
Tema: Poroka, nekaj je na tem

Mešani pevski zbor Štefana Kovača Murska Sobota
Zborovodja: Tomi Bušinoski
Tema: Lipa

Vokalni ansambel Musica, Maribor
Zborovodja: Robert Feguš
Tema: Sempiternam Requiem

 


 

VS VIRTUS, Fram

Vodja skupine: Dora Ožvald
Avtorica sestave sporeda in obrazložitve: Dora Ožvald
Dora Ožvald, violina; Mojca Čepin, kitara; Patricija Simrajh, povezovalka sporeda

Poroka, nekaj je na tem

Ciril Pregelj (1887–1966): DA BI JAZ ZNALA (ljudsko besedilo iz Cerovca)
ZKOS

prir. Andrej Makor (1987): NEVESTA LE JEMLJI SLOVO (št. 2 iz cikla: Dve o slovesu) (slovenska ljudska iz Zagorice v Dobrepolju)
Astrum

Uroš Krek (1922–2008): PREKMURSKA (ljudsko besedilo)
SLKD/JSKD

Samo Vovk (1989): TA NA SOLBICI (S. Vovk, B. Grahor; prevod v rezijanščino L. Jenče, S. Paletti, M. Šekli)
Gimnazija Kranj

 

Poroka ali sklenitev zakonske zveze, tisto dejanje, ko si fant in dekle obljubita zvestobo in postaneta mož in žena. Se zaprisežeta drug drugemu. Poroka bi naj vodila v harmonijo, niso pa izključene disonance in kromatični postopi, kot jih najdemo tudi v skladbah bodisi starejših ali mlajših skladateljev, ki so to temo vzeli za svojo. Vsaka alteracija ni nujno poročna frustracija. Že Mendelssohn in Wagner se lahko ponašata s poročno koračnico, kako ne bi bila priljubljena tema tudi v ljudskem petju in navsezadnje zborovstvu na slovenskih tleh.

Vezno besedilo sporeda:

»Da bi jaz znala, keri je moj, bi njemu dala prstan nocoj. Oh ta prstan, neizbežen, za nekoga srečen, za drugega nadležen. In ker jaz vem, kateri je moj, naj že mi on da ta prstan nocoj.« (Da bi jaz znala)
»Poroka ali sklenitev zakonske zveze. Težko je vsa občutja in želje združiti v eno besedo. Besedo, ki prinaša uresničitev sanj, slovo od samskega stanu. Nekoč so barantali za doto in balo, danes si starši želijo, da dekle ne bi samo ostalo. Se bom omožila, deklištvo pustila, stopila v zakonski bom stan.« (Nevesta le jemlji slovo)
»Ni pa vsaka poroka srečna. Lahko je dogovorjena, kot narekujejo nekatere tradicije po svetu, lahko je kot neizživete sanje. Tvoj dragi se zaobljubi drugi, ne pomaga niti kita cvetja, niti lepi dar, ko gledaš nekoga, ki odhaja pred oltar.« (Prekmurska)
»Tako kot nekoč je tudi danes svadbeni del najbolj vesel in hrupen. Na poroki se bo plesalo, topotalo tako močno, da preglasimo vse, še zvon, in kot pravi stari nemški pregovor: Če hočeš poročiti ljudi, spravi skupaj enakega z enakim.«
»Živela ženin in nevesta1« (Ta na Solbici)

MEPZ ŠTEFANA KOVAČA, Murska Sobota

Zborovodja: Tomi Bušinoski
Avtor sestave sporeda in obrazložitve: Tomi Bušinoski

 

Lipa

Emil Adamič (1877–1936): V DOLINCI PRIJETNI (ljudska)
neznano

Ludwig Erk po Franzu Schubertu, prir. Peter Hamersteen (1807–1883): DER LINDENBAUM (Wilhelm Müller)
Helbling Verlag

Anton Schwab (1868–1938): ZDAJ SAM LE SEM ZAHAJAM (Ivan Resman)
Astrum

Wilhelm Peterson-Berger (1867–1942): STEMNING (Jens Peter Jacobsen)
CPDL

Davorin Jenko, prir. Lojze Lebič (Jenko (1835–1914): LIPA (Miroslav Vilhar)
neznano

 

Lipo je človek iz gozda pripeljal bliže sebi, v mesto. Očara ga s svojimi srčastimi listi, poživi s sladkim vonjem in s široko krošnjo človeku daje občutek varnosti. V mitologiji so lipe predstavljale živ spomenik. Simbolizirajo pravičnost, ljubezen, mir, domovino. Pod lipami so se ljudje družili, se zaljubili, pogovarjali, debatirali, odločali in tam celo uradno izrekali sodbe. V sanjah lipa pomeni kraj energije, ozdravljenja in moči. V človeški zgodovini je lipa postala eno najbolj priljubljenih dreves v pesmih, slikah, grbih in imenih.
Tudi v Sloveniji je lipa dobila svoje posebno mesto. Po zmagi nad Turki so jo radi posadili v znamenje doseženega miru. Stoletja kasneje, na poti v državno suverenost, se je Slovenija poklonila prav temu drevesu: lipov list je postal sodobna ikona naše dežele in turizma, njeno ime pa smo počastili celo ob naši prvi, sicer neuradni, slovenski valuti. Z lipo označujemo tudi geografsko središče Slovenije in ob najstarejši slovenski lipi proslavljamo mir in svobodo. Podobe in simbolika tega drevesa so navdihnile mnoge pesnike kot tudi skladatelje k ustvarjanju poezije, samospevov in zborovskih pesmi. Drevesu so nadeli raznolik izraz in pomen: od sence ob ljubezenski romanci do sence na grobu; od stičišča srečanj, novih poznanstev in druženj do mirnega šelestenja listja, ki zvečer vsrka vrvež dneva in človeka vrne nazaj v naravo.

Vezno besedilo sporeda:

»Tu sem doma. Tu je moj dom. Tu je moja domovina. Tu stoji ta stara lipa.
To je moj spomin. To so moji ljudje. To so moji prijatelji. To je moj kraj.
Temu pojem. Temu ostajam zvest.« (V dolinci prijetni)
»Joj, kako lepo nama je bilo pod tisto staro lipo. Še zdaj se vidi, kako sem izrezljal ime moje drage. Zdaj sem daleč vstran, a še vedno slišim. Slišim šelestenje listja. Vabi me v spomine in pomirja me, ko mi zagotavlja zavetje.« (Der Lindenbaum)
»Veter sliši, veter nosi, veter opominja. Hrepenim po domu, hrepenim po svojih ljubezni, hrepenim po tistem izrezljanem imenu. A ni te več. Moje ljube ni več, ostajam sam.« (Zdaj sam le sem zahajam)
»Pod lipo smo se družili, pod lipo smo sanjali, pod lipo smo se zaljubili, pod lipo smo … Bilo je vzdušje. Zdaj je drugačno. Turobno, saj ostale so sence, ostal je spomin, ostale so težke sanje, ostale so solze.« (Stemning)
»Ah, veselje si prinašala,
ko v mladih letih
pod tabo je bilo lepo ležati.
Mojo žalost si prenašala,
ko v zrelosti resničnost
ni mi dala več sanjati.
Upanje si vlivala,
ko vsako leto novo moč
meni in svetu smela si kazati.«
(Lipa)

VOKALNI ANSAMBEL MUSICA, Maribor

Zborovodja: Robert Feguš
Avtor sestave sporeda: Robert Feguš
Avtorja obrazložitve: Luka Gojkošek, Robert Feguš
Pia Rener, povezovalka sporeda

Sempiternam Requiem

Johann Sebastian Bach (1685–1750): KOMM, SUSSER TOD (motet)
CPDL

Edward Elgar (1857), prir. John Cameron: LUX AETERNA (maša za rajne)
Novello & Company Limited, London  

Edward Elgar (1857): THEY ARE AT REST (Cardinal Newman)
CPDL 

Gabriel Fauré, priredil Barnaby Smith (1845): PIE JESU
Edition Peters 

Stanko Premrl (1880–1965): ŽIVLJENJE NOVO SE BUDI

Smrt. Novodobni tabu. Njen pomen in smisel? Nov začetek ali znanstvena domneva konca? Je onkraj svetlo in toplo, je le hladno in temačno? Ostaja upanje. Upanje v obstoj duha. Da njih (rajnih) besede niso le spomin, da duša ni zgolj želja po zavesti. Rajni spijo, bodisi dremljejo, bodisi so budni? Budni za naš prihod, za radostno srečanje, za nepredstavljivo veselje. Mi verjamemo. Upamo. Mi smo v skladbah našli tudi kakšen indic, če ne celo dokaz. Dotik in odsev miru. Za mir gre, za mir, ki je večen ...

Smrt – hrepenenje:
V zavednem svetu se ne moremo izogniti dejstvu, da je smrt lahko tudi del hrepenenja. Bodisi kot pobeg od nerazrešljivih problemov, bodisi kot hrepenenje po počitku in popolnem miru.
(Komm, Susser Tod)
Smrt – izpolnitev naravnega zakona in slovo:
In večna luč naj jim sveti. Naj počivajo v miru.
(Lux Aeterna, They are at rest)
Smrt – prehod:
Requiem – prehod zavesti in usmeritev k Božjemu
(Pie Jesu)
Premagana smrt – vstajenje in zveličanje
(Življenje novo se budi)

 

 


 

 

PRIMORSKA

Vokalna skupina Elum, Postojna
Vodja skupine: Karolina Repar
Tema: Nace ima dolge tace

Komorni zbor Ipavska, Vipava
Zborovodkinja: Damjana Vončina
Tema:Ljubezen na razglednici

Vokalna skupina Karina, Kozina
Vodja skupine: Andreja Tomažič Hrvatin
Tema:Tri Vovkove o ljubezni s telesnimi tolkali

 


 

VS ELUM, Postojna

Vodja skupine: Karolina Repar
Avtorja sestave sporeda: Karolina Repar, Blaž Podobnik
Avtorica obrazložitve: Tjaša Blaško
Blaž Podobnik, klavir

Nace ima dolge tace

Blaž Podobnik (1993):

ANGULI BANGULI (vipavska ljudska)
neizdano, noviteta

FANTEK PRBANTEK (vipavska ljudska)
neizdano, noviteta

BEŽMO SPAT (vipavska ljudska)
neizdano, noviteta

EN, DVA, SMO DOMA (vipavska ljudska)
neizdano, noviteta

TEDENSKA (vipavska ljudska)
neizdano, noviteta

HOČE, NOČE, LJUBI, VARA (vipavska ljudska)
neizdano, noviteta

NACE IMA DOLGE TACE (vipavska ljudska)
neizdano, noviteta

 

Dediščina »dvorišč« oziroma tako imenovano otroško ustno izročilo je v času vse bolj prisotne tehnologije tudi med siceršnjimi uporabniki dvorišč in igrišč – med otroki – dragocena dobrina, vredna skrbnega in hkrati ustvarjalnega ohranjanja. Izštevanke, besedne igre, zmerjanke in preproste rimanke predstavljajo pomemben del zapuščine, ki je zaznamovala nas, naše prednike in še danes zaznamuje našo otročad. Imamo srečo, da je izročilo kraških dvorišč zelo obširno popisal in v knjigi Nace ima dolge tace širši javnosti predstavil pesnik in zbiratelj Franc Černigoj. Ravno ta »antologija« nas je spodbudila, da tudi same kot glasbenice dodamo svoj košček v mozaik oživljanja otroškega ljudskega izročila.
Avtor skladb, Blaž Podobnik, je glasbeni pedagog in (ljubiteljski) skladatelj mlajše generacije. Kot pianist tudi v svojih kompozicijah za zbor nemajhno vlogo odmerja klavirskemu partu. V pričujočem programu, ki tekstualno črpa iz zakladnice otroške folklore, se mestoma že prav »otročje« enostavne melodične invencije, ki k popevanju vabijo tudi občinstvo, srečajo s klavirskim stavkom, ki jih harmonsko in značajsko dopolni.

KOMORNI ZBOR IPAVSKA, Vipava

Zborovodkinja: Damjana Vončina
Avtorica sestave sporeda in obrazložitve: Damjana Vončina
Petra Jurič, violina; Mojca Lavrenčič, klavir

Ljubezen na razglednici

Eric Whitacre (1970): FIVE HEBREW LOVE SONGS (Hila Plitmann):
1. Temuná
2. Kalá kallá
3. Lárov
4. Éyze shéleg!
5. Rakút

Walton Music

 

Bila je ona … in bil je on.
Ona sopranistka, pesnica … on odličen skladatelj.
Prosil jo je, naj mu napiše pet razglednic v svojem maternem jeziku. Ustvarila je pet čudovitih ljubezenskih besedil v hebrejščini, ki jih je uglasbil in jih združil v cikel Five Hebrew Love Songs. Vsebinski vezni člen med vsemi petimi besedili je ljubezen, tema, h kateri se mnogi pesniki, glasbeniki in drugi umetniki vedno znova in znova vračajo in jo opevajo. In teh pet ljubezenskih besedil je skladatelj čudovito povezal prav z glasbo. Ta daje besedilom moč, upanje in skrivnostnost, kajti vseh pet skladb je napisanih na način, da v izvajalcih in poslušalcih ustvari hrepenenje po nadaljevanju. Tudi zadnja …
Komorni zbor Ipavska bo na odru ustvaril preplet govorjene besede (v hebrejščini in slovenščini) in glasbe. Besedila razglednic je napisala Hilla Plitmann, glasbo pa Eric Whitacre, ki v tem letu praznuje 50 let.

VOKALNA SKUPINA KARINA, Kozina

Vodja skupine: Andreja Tomažič Hrvatin
Avtorica sestave sporeda in obrazložitve: Andreja Tomažič Hrvatin
Iztok Cergol, povezovalec programa, inštrumentalna spremljava

Tri Vovkove o ljubezni s telesnimi tolkali

Samo Vovk (1989):

EN ŠUŠTAR ME JE VPRAŠAL (slovenska ljudska)
rokopis

PASTIRČE MLADO (slovenska ljudska iz Bele krajine)
rokopis

TA NA SOLBICI (Samo Vovk)
Gimnazija Kranj

 

Mladi glasbeni ustvarjalec Samo Vovk je v zborovske partiture večkrat vključil telesna tolkala in tako skladbam dodal še eno dimenzijo. Vse tri izbrane skladbe na svojstven način povezujejo slovensko ljudsko izročilo z Vovkovim sodobnim pristopom, zanimivimi harmonijami in dodanimi ritmičnimi elementi telesnih tolkal, ki na izbranih mestih podprejo vzdušje v skladbi. To je povezava tradicije s sodobnostjo v eni najlepših tematik, kar jih imamo. Karine rade pojejo o ljubezni, in zato so iz Vovkove zakladnice poiskale tri karakterno raznolike skladbe na to temo. Prvi dve sta priredbi ljudskih skladb, zadnja pa avtorska skladba z narečnim rezijanskim besedilom. Šuštar, tišlar, profesor in vrtnar bi radi dekle povabili na ples. Le komu bo uspelo? V belokranjski ljudski bi mlad pastir rad osvojil dekle s svojo piščalko, a kaj, ko si je ona že izbrala drugega. V rezijanski Solbici pa so ljubezen že okronali s poroko, tako glasno so ploskali in topotali z nogami, da so preglasili celo reko Bilo. Program bodo pevke povezale na poseben ritmičen način, s telesnimi tolkali, z Iztokom Cergolom in mogoče tudi s pomočjo občinstva.

 

 


 

 

OD CELJA DO KOROŠKE

Mešani pevski zbor Bistrica ob Sotli
Zborovodkinja: Špela Drašler
Tema: JAZZBEC

Ženski pevski zbor Dominica nova, Radlje ob Dravi
Zborovodkinja: Urška Pečonik
Tema: V iskanju princa iz sanj

Koroški Akademski pevski zbor Mohorjan, Prevalje
Zborovodja: Uroš Jurgec
Tema: Času se rodi nov čas

 


 

MEŠANI PEVSKI ZBOR BISTRICA OB SOTLI

Zborovodkinja: Špela Drašler
Avtorica sestave sporeda: Špela Drašler
Avtorja obrazložitve: Tine Bec, Špela Drašler
Urška Roškar, klavir; Jošt Drašler, bas kitara; Vid Drašler, bobni

JAZZBEC

Tine Bec (1993): MISSA PRO IUVENTUTE (liturgično besedilo):
Kyrie
Gloria
Sanctus & Benedictus
Agnus Dei
Astrum

 

Maša, kot glasbena oblika, je zelo hvaležena zborovska literatura, če je primerno dolga in je njena stopnja zahtevnosti izvedljiva tudi za amaterske sestave. Je aktualna skozi vse leto. Lahko se izvaja kot del koncerta, kot del bogoslužja ali pa izvajamo le posamezni stavek. Prav to je Missa pro iuventute. Nastala je z namenom, ki je razviden že iz latinskega naslova: Maša za mlade. Skladatelj je želel napisati nekaj, kar bi bilo primerno in kar bi pritegnilo predvsem pevce mlajše generacije, kar za maše ni ravno tipično. »Želel sem napisati nekaj tehnično in vokalno manj zahtevnega, dosegljivo predvsem mladinskim zborom. Celotna skladba je napisana največ štiriglasno in s spremljavo klavirja, električnega basa in bobnov, možna je tudi izvedba zgolj s klavirjem.« Maša je napisana v latinskem jeziku in sestavljena iz stavkov Kyrie, Gloria, Sanctus, Benedictus in Agnus Dei. Skladatelj se je poigraval s karakteriji besedila, saj sta ritem in melodija tesno povezana tudi s pomenom le-tega: »Glede na karakter besedila sem mašo želel narediti čim bolj ritmično raznoliko, z raznimi jazz prvinami in z mešanimi taktovskimi načini, ki bi za mlajše izvajalce delovali tudi poučno, predvsem kar zadeva naravne poudarke v besedilu in kako se jih lahko interpretira z različnimi ritmičnimi strukturami. V vsakem stavku je prisoten tudi element gregorijanskega korala, ki je harmoniziran in ritmiziran na različne načine, včasih manj, včasih bolj očitno. Torej, nekatere melodije so nastale na osnovi gregorijanskega korala, nekatere pa iz preproste improvizacije na klavirju.«
S skladbo, kot je Missa pro iuventite se lahko zbor marsikaj nauči. Od hitrega menjavanja ritma do malce zahtevnejših melodičnih delov, ki se sem in tja pojavjo pri posameznem glasu in so za pevsko uho težje dojemljivi, a ob skupnem muziciranju odlično funkcionirajo. Prav zaradi teh melodij, ritmov in spremljave, predvsem ko je prisoten celoten jazz trio, delo Tineta Beca pritegne pozornost.

ŽENSKI PEVSKI ZBOR DOMINICA NOVA, Radlje ob Dravi

Zborovodkinja: Urška Pečonik
Avtorica sestave sporeda in obrazložitve: Urška Pečonik
Helena Kreuh, klavir

V iskanju princa iz sanj

Marij Kogoj (1892–1956): KAJ NE BILA BI VESELA? (Andrej Perne)
Društvo glasbenih pedagogo/ZKOS (Grlica)

Ambrož Čopi (1973): POLJUBI ME (Feri Lainšček)
Astrum

Andrej Makor (1987): PUSTI PRINCA IZ SANJ (Frane Milčinski - Ježek)
Astrum

Tadeja Vulc (1978): JESENSKO MORJE (Marija Vais)
neizdano, noviteta

 

Zgodba, ki jo želimo predstaviti skozi šopek štirih pisanih skladb, nas bo popeljala skozi življenje ženske. Skozi tisti vidik življenja, ko se njena čustva in občutki prepletajo z iskanjem prave ljubezni, sreče, miru in zadovoljstva. Naša zgodba gre takole:
Mlada dama, vesela v svojih pomladanskih dneh, je neobremenjena s takšnimi in drugačnimi izzivi, ki jih prinaša življenje, izzivi, prepletenimi s čustvi, dilemami in ljubeznijo. V svojih rosnih letih prepeva pesem o brezskrbnem življenju in o svojem princu na belem konju še niti sanja ne. Ja, takšna je naša mlada dama. Vse tja do prvega poljuba …, tistega pravega, takega, kot ga še ni bilo. Polnega strasti in nežnosti. Takega, ki kot ples kresnic v njenem srcu prižge plamen in škrlatno obarva še tako temno noč. Takrat ves svet obstoji. A minute postanejo ure, ure dnevi, dnevi meseci in meseci leta. Mlada dama zori in srcu ob pot stopi tudi razum. Njen princ iz sanj je namreč vse prej in mnogo več kot le tisti princ na belem konju iz pravljic. Postane njen najboljši prijatelj, zaupnik in življenjski sopotnik. Sopotnik na ladji, ki pluje tako po mirnem kot tudi po vihravem in razburkanem morju. Ladja končno, a ne dokončno pripluje do skrivnostne obale, kjer je na žgočih kamnih vklesana vsa vročica njenega življenja. Tam na kamniti obali stojita, tiho in sklenjenih rok. Stojita in čakata novo poletje in novo vigred. Kajti življenje takrat ponudi še toliko lepega in vznemirljivega … In zgodba še nikakor ni dosegla svojega konca …

KOROŠKI AKADEMSKI PEVSKI ZBOR MOHORJAN, Prevalje

Zborovodja: Uroš Jurgec
Avtor sestave sporeda: Uroš Jurgec
Avtorja obrazložitve: Ana Berložnik, Uroš Jurgec

Času se rodi nov čas

Lojze Lebič (1934): ČAS (Jakob Šešerko)
Astrum

Matej Kastelic (1994): TEMPUS FUGIT (Besedila starodavnih pregovorov)
Kulturno društvo Mohorjan

Tadeja Vulc (1978): SIC MEA VITA FUGIT (Teksti s sončnih ur)
Kulturno društvo Mohorjan

Lojze Lebič (1934): KAKO KRATEK JE TA ČAS (Ljudska iz Blač v Ziljski dolini)
Kulturno društvo Mohorjan

V današnjem hitrem tempu življenja se premalokrat zavemo minljivosti časa. Šele ko nas tok življenja prisili, da se ustavimo, razmislimo …, se zavemo, kako čas neizprosno teče. In ali nismo v tem toku ravno sedaj?
O času, življenju in minljivosti so razmišljali že mnogi pred nami. Modre misli, pregovore in reke lahko najdemo v vseh kulturah po svetu. Vsi nas vztrajno opominjajo, »da je življenje prekratko, da bi žalovali za preteklostjo in hrepeneli po prihodnosti, saj je vse, kar imamo, zgolj ta trenutek« (T. Vulc).
S skladbo našega prevaljskega rojaka skladatelja Lojzeta Lebiča in besedilom Jakoba Šešerka bomo pričeli tkati niti »brezčasnih« melodij. Kastelic nas z združevanjem različnih glasbenih motivov, skladnih z izvorom pregovorov, poveže v želji, »da bi živeli tisoč let in bi vsako leto imelo petdeset tisoč dni«, Tadeja Vulc pa nas opomni, da že v trenutku, ko pogledamo na uro, čas zbeži mimo nas.
Zavedajmo se časa! Užijmo ga v vsej polnosti! Tako nas klic smrtnega zvona v Lebičevi skladbi ne bo prestrašil, temveč nas bo razveselila sklepna misel: »Sodni dan bom gor ustal!«
In »času se rodi nov čas ...« (J. Šešerko).

 

 


 

 

DOLENJSKA, POSAVJE IN BELA KRAJINA

Ni prijavljenih zasedb.