IZOBRAŽEVANJA SEZONA 2021/22

 

Naziv seminarja:

 

Delavnice kreativnega pisanja 2022 - drugič

KAKO SHAJA MOJE TELO?

 

Organizatorji:

 

JSKD RS, revija Mentor

Kraj izvedbe:

 

Ljubljana – Center za poezijo Tomaža Šalamuna, Cankarjeva 5 - v primeru dogovora ali epidemije posamezna srečanja na ZOOM-u

Termin:

 

JUNIJ-NOVEMBER 2022, deset četrtkov na 14 dni, s poletnim oddihom, od 16.30 do 19.30 ure (štiri šolske ure s kratkim odmorom)

Mentorica:

 

mag. Gabriela Babnik Ouattara

Cena:

 

100,00 € (z DDV; kotizacija za šolanje) – za posameznega udeleženca
90,00 evrov (z DDV; kotizacija za šolanje) - za vse, ki so že hodili/e na delavnico Kako shaja moje telo?

Predračune za plačilo kotizacije bomo pošiljali v začetku junija 2022.

Število udeležencev:

 

7 - 12 udeležencev

Rok prijave:

 

SREDA, 1. junij  2022 oz. do zapolnitve mest

 

PREDSTAVITEV VSEBINE:

Tokratna delavnica bo nadgradnja naše skupne delavnice Kako shaja moje telo? (Delavnica je prvič potekala v organizaciji JSKD od decembra 2021 do aprila 2022 ter se je končala z literarnim večerom udeleženk v Centru za poezijo Tomaža Šalamuna v Ljubljani).

Delavnica bo tematsko zamejeno na vprašanje portretiranja telesa v različnih literarnih delih.Telo se je dandanašnji spričo epidemije z neznosno lahkostjo znebilo avre samoumevnosti: če so bile določene vrste fizičnega gibanja nekoč samoumevne, so danes, v tem času pandemije, različno kategorizirane in koreografirane; arhitektura domačega prostora se na novo konceptualizira; in telo je vse bolj zaprto, obrobljeno. Spraševanje, kaj si telo danes želi, ali je želja današnjega telesa leta 2022 podobna tisti iz preteklosti in kaj sploh pomeni telo, kako se telo metamorfozira, kako se prilagaja pritiskom družbe in kako se poskuša osvoboditi takšnih omejitev, je postalo osrednja tema mnogih sodobnih literarnih del, kot tudi del, ki so nastajala v preteklosti.

V dobi, “ki spodbuja nenehno komunikacijo, reprezentaciji vzdržljivosti,” je očitno, da telo ne more biti prostor svobode, pač pa točka, v katero se zaletava z neskončnimi količinami besed in tako verbalnega kot fizičnega nasilja. Literatura je prav tako prostor številnih besed, toda besed, ki se izmenjujejo na drugem nivoju kot v vsakdanji govorici, in morda je zato prostor, ki se razpira, ki razpira - več teles, mnoštvo teles, med njimi tudi ženskih. Žensko telo je nekoč služilo kot medij za izzivanje tradicionalnih konceptov spola in spolnosti, samopodobe in pripovedi o nenehnem boju žensk za socialno pravičnost; in zato se je smiselno vprašati, ko se dandanašnji govori o ženskem telesu, se govori o njegovi singularnosti ali o njih skupinah, ritualih, prisotnostih in odsotnostih?

Če smo na prejšnji delavnici brali dela kot so roman Slavenke Drakulić, Dora in minotaver, Lepo Vido Rudija Šelige ter Zapiske o žalovanju Chimamande Ngozi Adichie, bomo tokrat več pozornosti posvetili pesniškim zbirkam. Brali bomo tako domače pesnike kot svetovne klasike. Od Miljane Cunta, Jureta Jakoba, pa tudi Mahmuda Darviša in Jehudo Amihaja in druge. Zanimalo nas bo, kako ti zastavljajo svoje telo? In na kakšen način o njem pišejo? Kam ga umeščajo? Na obrobje ali v središče?

NAMEN IN CILJ:

Cilj je prikazati in odpreti zgodovinski pogled na nekatera vprašanja, ki se dotikajo obravnave telesa, pri čemer je smiselno imeti pred očmi, da umetniških presežkov ne gre ločiti od problemov, ki so jih in jih še vedno - naslavljajo umetniki in umetnice. Marsikaj od tega, kar se je obravnavalo v preteklosti, lahko obravnavamo sodobnosti. Pandemija je na primer povečala vrsto neenakosti in neodvisnost žensk je zagotovo ena njenih žrtev. Letošnja Jenkova nagrajenka, Nina Dragičević v delu To telo, pokončno, o vprašanju telesa govori na angažiran način, ali pa vsaj bolj eksplicitno kot na primer Tina Kozin v pesniški zbirki Nebo pod vodo.

Namen delavnice je torej vzpostaviti distanciran pogled do sodobnih obravnav telesa, in znotraj tega tudi do lepovidovskega motiva. V njem je zajeto razpiranje bistva hrepenenja, transcediranje danosti in nezvestoba normi. Pregledali bomo, kako daleč sega motiv Lepe Vide, in kakšne podlage Lepa Vida nosi v slovanski mitologiji; predstavljena je namreč dvojno: po izvoru naj bi bila hudobno in demonsko bitje, prešuštnica, a obenem tudi najvišje božanstvo,

NAČIN DELA:

Zaradi raznovrstnih tem povezanih z obravnavo telesa, bomo delavnico razdelili na več sklopov. Prebrano naj bi bili udeleženci zmožni artikulirati, in sicer v pisni ali verbalni obliki. O prebranem naj bi bili zmožni spisati kritiko, refleksijo, mora tudi pesem, krajšo zgodbo, itd. Pri tem naj bi pregledali že obstoječe recenzije, intervjuje, itd. o izbranem tekstu, se do njih v lastnem »razmisleku« opredelili, ter določili, kako avtor ali avtorica opazuje in popisuje telo, ter nenazadnje, kako hierarhizira svet telesa. Po možnosti bomo imeli tudi pogovor z gostujočim avtorjem, oziroma si bomo ogledali tudi predstavo, film, itd., kar je predvideno za zaključni del delavnice. Pomembno je tudi, da bodo udeleženci znali razbrati tudi moralni vidik obravnavanega dela, ter odgovoriti na vprašanje, zakaj je nekaj pomembno – v literarnem smislu in kaj je tisto, kar je ostalo zamolčano.

OKVIRNI URNIK in PLAN DELA:

Predvideni termini ob četrtkih, vedno od 16.30 do 19.30 ure. Srečanja bodo v živo, razen v primeru preventivnih ukrepov zaradi korone, ko se lahko srečujemo v spletnem okolju:

PRVI SKLOP

- četrtek, 2. 6. 2022, 16.30-19.30,  park Tivoli (dobimo se pred Moderno galerijo)

- četrtek, 16. 6. 2022, 16.30-19.30,

- četrtek, 23. 6. 2022, 16.30-19.30, po delavnici lahko skupaj še na Rožnik (podelitev nagrade kresnik)

POLETNI ODMOR

DRUGI SKLOP

- četrtek, 18. 8. 2022, 16.30-19.30,

- četrtek, 1. 9. 2022, 16.30-19.30,

- četrtek, 15. 9. 2022, 16.30-19.30,

- četrtek, 29. 9. 2022, 16.30-19.30

TRETJI SKLOP

- četrtek, 13. 10. 2022, 16.30-19.30,

- četrtek, 27. 10. 2022, 16.30-19.30,

- četrtek, 10. 11. 2022, 16.30-19.30, (devetič)

- četrtek, 17. 11. 2022, 16.30-19.30, analiza, zaključek in javno branje (ob 20.00), Center za poezijo Tomaža Šalamuna – V ŽIVO

PREDSTAVITEV MENTORICE:

 

Gabriela Babnik

Foto: arhiv avtorice

Mentorica:
Gabriela Babnik,
pisateljica, prevajalka, kritičarka,
publicistka, članica Društva slovenskih pisateljev,
mamica treh otrok: Sinje, Ajde in Amina

 

 

 

GABRIELA BABNIK OUATTARA

Gabriela Babnik Ouattara (rojena 1979, v Goeppingenu v Nemčiji) je širšo javnost nase opozorila s prvencem Koža iz bombaža (2007, Mladinska knjiga), za katerega je prejela nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec. Za tretji roman Sušna doba (Beletrina, 2012), je prejela Evropsko literarno nagrado (2013). Roman je preveden v približno 13 jezikov. Angleški prevod romana Sušna doba je bil uvrščen v širši izbor za International Dublin Literary Award (2016). Leta 2015 je izšel avtoričin četrti roman Intimno (Beletrina), ki je bil nominiran za nagrado kresnik, letošnjega junija pa roman Tri smrti. (Beletrina).

Leta 2010 je magistrirala iz nigerijskega modernega romana. Z ocenami in analizami literarnih del se redno pojavlja v revijalni publicistiki. Leta 2013 je prejela Stritarjevo nagrado za mladega literarnega kritika. Vodi tudi literarne delavnice in piše radijske igre. Leta 2011 je bila njena prva radijska igra Koža iz bombaža v produkciji 3. Programa Radia Slovenija med tremi nominiranimi igrami v kategoriji priredb na 63. Festivalu Prix Italia. Prevedla je tri romane nigerijske pisateljice Chimamande Ngozi Adichie.Gabriela je predsednicoa Mira, ženskega odbora Slovenskega centra PEN.

Kadar ni v Ljubljani, prisluškuje harmatanskim vetrovom v Burkini Faso.

 

Dodatne informacije:

Barbara Rigler
producentka JSKD za literaturo in odgovorna urednica revije Mentor
01/24-10-516, 051/675-238

 

 

 

 

 

e-prijava