|
IZOBRAŽEVANJA SEZONA 2025/26
Pisanje biografskega žanra se vselej giblje na meji: med dejstvom in interpretacijo, med dokumentom in sanjami. Kaj pomeni ujeti življenje na papirju, ko se vsaka podrobnost že ob zapisu spremeni – pridobi ritem, obliko, perspektivo? Biografija nikoli ni gola resnica; je selekcija, dramatizacija, včasih celo prevara. A prav v tem se skriva njena moč: življenje zna biti včasih bolj fikcijsko od same fikcije. Na delavnici se bomo spraševali, kako vključevati faktična dejstva v literaturo, ne da bi ta obtežila pripoved, temveč ji odprla prostor. Dotaknili se bomo vprašanja, kaj pomeni raziskovati sledi svojih prednikov ali javnih osebnosti ter iz razpršenih dokumentov, zgodb in tišin stkati romaneskno tkanino. Udeleženci bodo skozi krajše pisalne vaje, branje izbranih odlomkov in razpravo stopili v polje, kjer se resnično prepleta z namišljenim, dokumentarno z literarnim, pričevanje z izpovedjo. Delavnica bo namenjena vsem nad 18 letom – dijakom zaključnih letnikov, študentom, upokojencem, začetnikom in vsem tistim, ki že imajo izdana svoja dela, ter vsem drugim, ki jih zanima, kako lahko resničnost postane snov literature in literatura obenem ogledalo resničnosti. PREDSTAVITEV VSEBINEBiografski žanr je vedno na razpotju: med dokumentom in fikcijo, med natančnim zapisom in literarnim presežkom. Ko poskušamo ujeti življenje na papir, ga neizogibno spreminjamo – vsaka podrobnost se ob zapisu spremeni v motiv, v dramaturški poudarek, v literarno gesto. Prav tu nastopi moč literature: da realnost povzdigne na skoraj mistično raven, da jo vselej znova ožari v novi luči in odpre bralcu še nevidene horizonte. Na uvodnem srečanju bomo prebirali poezijo Gioconde Belli (Ognjeno drevo), kjer osebno postane politično, intimno pa univerzalno. V nadaljevanju bomo posegli še po poeziji Nikole Madžirova (Bojim se spomina, v katerega vsi verjamejo), ki odpira vprašanje spomina kot temelja identitete, izgubljenih domov, begunske izkušnje ter odsotnosti in tišine kot posebnega jezika. Pisali bomo fragmente o spominu, o tem, kar izginja, o dedovanju odsotnosti in začasnih domovih ter preizkušali, kako se osebno izkustvo lahko razpre v univerzalno pripoved. Na desetih srečanjih bomo raziskovali, kako dejstva in spomini, arhivi in pričevanja, lahko postanejo snov za literaturo. Spoznavali bomo avtobiografsko pisanje, biografsko fikcijo in hibridne oblike, ki brišejo meje med realnim in imaginarnim. Posegli bomo po različnih zgledih: od romana Aleša Štegra Ogenj, ki individualno izkušnjo širi v vizionarsko pripoved, do pesniške zbirke Gioconde Belli Ognjeno drevo, kjer osebno in politično postaneta nerazdružljiva. Spomnili se bomo tudi romana Stefana Hertmansa Vzpon, ki pokaže, kako lahko osebni in kolektivni spomin prerasteta v literarno zrcalo časa, ter romana Aleša Čara Gringo Loco, kjer je meja med resničnim in izmišljenim zabrisana do nerazločnosti. Skozi praktične vaje in domače naloge bomo preizkusili različne načine, kako iz biografskih drobcev sestaviti kratko zgodbo, kako iz dokumenta ustvariti metaforo, in kako iz osebne izkušnje oblikovati univerzalno pripoved. Razpravljali bomo tudi o etičnih vprašanjih: kdaj je dovoljeno poseči v tujo zgodbo, kdaj lahko domišljija preseže dejstvo in kako daleč sega odgovornost pisatelja. NAMEN IN CILJNa delavnici bomo raziskovali, kako iz resničnega ustvariti literaturo – kako dejstva, spomine in dokumente povzdigniti v pripoved, ki presega golo resničnost. S kratkimi vajami bomo spodbujali kreativnost in domišljijo, se učili povezovati faktično in fikcijsko ter izmenjevali izkušnje v odprtem pogovoru. Udeleženci bodo imeli priložnost svoje delo predstaviti na zaključnem branju v Knjižnici Otona Župančiča, kjer bo javnost lahko prisluhnila, kako življenje postane literarna snov. Prizadevali si bomo pisati besedila, ki so hkrati osebna in univerzalna, prepoznavna in izvirna, saj bodo nekatera najboljša dela po izboru mentorice in glavne urednice objavljena v reviji Mentor 2026. NAČIN DELAZaradi jasnosti in preglednosti je program delavnice razdelan po posameznih srečanjih. Toda ker je biografsko pisanje vedno iskanje ravnotežja med dejstvom in domišljijo, med načrtom in presenečenjem, se bomo kot skupina sproti prilagajali toku dela, našim zmožnostim, idejam in potencialom. Literarno ustvarjanje nikoli ni povsem predvidljivo – prav v tem pa je njegova moč in čar. TERMINITermini: Deset kontinuiranih četrtkov, predvidoma dvakrat na mesec, v jesensko–zimskem času, med 16.00–19.00:
Srečevali se bomo v Centru za poezijo Tomaža Šalamuna, Cankarjeva 5, Ljubljana. STROŠKIKotizacija za delavnico kreativnega pisanja za 40 šolskih ur znaša 110,00 € (DDV je vključen) oz. 130,00 € s katerikoli priročnikom, izdanim pri JSKD, v zadnjih treh letih (Plevnik, Pevec, Bedrač), ki bo v pomoč pri pisanju pred, med in po delavnici. Redna cena priročnikov je 25 €: https://knjigarna.jskd.si/literatura/prirocniki JSKD bo po prejemu spletne prijavnice in potrditvi izvedbe delavnice poslal udeležencem in udeleženkam predračun s položnico. Šolnino povrnemo le v primeru bolezni na podlagi zdravniškega spričevala. Vsi udeleženci in udeleženke dobijo potrdilo o udeležbi in aktivnem sodelovanju! PRIJAVENa delavnico se lahko prijavite do srede, 24. septembra 2025, v spletni prijavi na strani JSKD oz. do zapolnitve mest.
Podrobnejše informacije o programu celotne delavnice lahko dobite na tel. 01/32-09-572 oz. na e-naslovu: mentor@jskd.si Delavnice ne bomo izvedli, če bo prijav manj kot sedem udeležencev. Kreativne delavnice bodo potekale v živo v Ljubljani, v prostorih JSKD, Cankarjeva 5 - Center za poezijo Tomaža Šalamuna, visoko pritličje, brez dvigala. Delavnice bomo zaključili z javnim branjem in nastopom, po dogovoru z udeleženci in mentorico delavnice. KRATEK SINOPSIS DELAVNICDelavnice bodo temeljile na bralnih izhodiščih in pisalnih vajah. Vsako srečanje bo imelo dvojno strukturo: najprej branje in interpretacijo izbranih del, nato iskanje motiva, ki ga bodo udeleženci po svoje razvijali v krajših literarnih poskusih. Iz srečanja v srečanje bo tako nastajala serija besedil, ki lahko prerastejo tudi v daljše strukture (roman, pesniška zbirka, zbirka zgodb) – to bomo dorekli sproti. Na uvodnem srečanju bomo prebirali poezijo Gioconde Belli (Ognjeno drevo), kjer osebno postane politično, intimno pa univerzalno. V nadaljevanju bomo posegli še po poeziji Nikole Madžirova (Bojim se spomina, v katerega vsi verjamejo), ki odpira vprašanje spomina kot temelja identitete, izgubljenih domov, begunske izkušnje ter odsotnosti in tišine kot posebnega jezika. Pisali bomo fragmente o spominu, o tem, kar izginja, o dedovanju odsotnosti in začasnih domovih ter preizkušali, kako se osebno izkustvo lahko razpre v univerzalno pripoved. Nadaljevali bomo z interpretacijo sodobnih romanov: - Aleš Čar: Gringo Loco – osebna zgodba kot univerzalna pripoved o tujstvu in identiteti. Vsako besedilo bo odprlo nov motiv: spomin, družinsko zgodbo, politični kontekst, migracijo, ljubezen, intimno izpoved, mistično izkušnjo … Na teh temeljih bodo udeleženci razvijali lastna besedila, od kratkih fragmentov do kompleksnejših pripovedi. Bralni del je obvezen: udeleženci morajo sproti brati predlagana dela, saj bo prav bralna izkušnja izhodišče za ustvarjanje. Literatura bo naš zemljevid in naš pogon – pokazala bo, kako lahko realnost presežemo in jo v pisanju zasvetimo v novi, pogosto nepričakovani luči. PREDSTAVITEV MENTORICE
PROGRAM DELAVNIC in URNIKPrvo srečanje (6. 11. 2025) Drugo srečanje (20. 11. 2025) Tretje srečanje (4. 12. 2025) Četrto srečanje (18. 12. 2025) Peto srečanje (8. 1. 2026) Šesto srečanje (22. 1. 2026) Sedmo srečanje (5. 2. 2026) Osmo srečanje (19. 2. 2026) Deveto srečanje (5. 3. 2026) Deseto srečanje (19. 3. 2026) Informacije in prijaveBarbara Rigler, svetovalka JSKD za literaturo in odgovorna urednica revije Mentor 01 320 95 72
|
|
