|
IZOBRAŽEVANJA SEZONA 2025/26
Spoštovani in spoštovane, dosedanji in novi udeleženci, prevajalci, študenti prevajalskih in drugih smeri! Prevajalnica JSKD je namenjena mladim prevajalcem, dijakom 4. letnikov, študentom tujih jezikov in drugim, ki jih zanima literarno prevajanje. Pogoj za udeležbo je dobro poznavanje tujega in slovenskega jezika. Poleg celodnevnega prevajanja sodobnih leposlovnih besedil iz tujih v slovenski jezik pod mentorstvom uveljavljenih profesorjev in prevajalcev, nudimo vsem udeležencem posebno izkušnjo skupinskega prevajanja, objavo v literarni reviji Mentor (Mentor 1/februar 2027), zanimive literarne in glasbene večere, razgibavanje med napornim sedenjem ter še kakšno presenečenje v obliki druženja v prostem času, med prevajalskim delom. Napovedujemo zgodovinski sprehod po ulicah Pirana. Več ob prijavi!
Program:POLJSKA PREVAJALNICA 2026 Na poljski prevajalnici se bomo posvetili prevajanju literarne reportaže Kmetice, pripoved o naših babicah (Chłopki. Opowieść o naszych babkach, 2023) Joanne Kuciel-Frydryszak, ki v reportažnem slogu daje glas ženskam na poljskem podeželju zlasti v prvi polovici 20. stoletja. Faktografsko gradivo avtorica vpleta v zgodbo o pogosto neslišanem vsakdanjiku kmečkih žensk od rojstva do starosti, o njihovem delu, pa tudi o sanjah in radostih. Knjiga je ob izidu vzbudila ogromno zanimanje med poljskim bralstvom (doslej naj bi bila prodana v več kot pol milijona izvodih) in je ponovno obudila t. i. kmečki tok v poljski književnosti. Vodi: dr. Lidija Rezoničnik
Lidija Rezoničnik je docentka za poljsko književnost na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ukvarja se z interdisciplinarnim povezovanjem literature in filma v okviru filmskih adaptacij, s sodobno poljsko književnostjo, poljsko-slovenskimi literarnimi stiki in z imagološkimi raziskavami. Iz poljščine je prevedla besedila avtorjev kot so Marek Bieńczyk, Gustaw Heling-Grudziński, Bronka Nowicka, Jakub Sajkowski, Wisława Szymborska in Adam Zagajewski, poleg tega občasno prevaja znanstvene članke. Vodila je projekt Literarna rezidenca Gornji Grad (2023), ki je mdr. vključeval enomesečno gostovanje poljskih oz. nemških avtoric in avtorjev v Sloveniji ter prevajanje njihovih besedil v slovenščino.
ITALIJANSKA PREVAJALNICA 2026Na letošnji italijanski Prevajalnici se bomo ob branju proze Luigija Naccija sprehodili skozi vrvež tržaškega predmestja v tiho kraško zaledje. Nacci v nedavno objavljenem romanu Il tempo dei semplici (Einaudi, 2026) z ganljivo preprostostjo pripoveduje o svojih starajočih se starših. Ob prizorih iz vsakdanjega življenja in pobliskih v preteklost opazuje njuno utrujeno lepoto in nežnost, občuduje njuno krhkost in moč. Kaj storiti, ko se vloge v družini obrnejo? Kako ohraniti, kar se ohraniti da, ko k mizi prisede smrt? Vodi: dr. Jerneja Umer Kljun
Jerneja Umer Kljun je univerzitetna diplomirana prevajalka in doktorica znanosti na področju jezikoslovja. Kot lektorica za italijanski jezik je zaposlena na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, na katerem poučuje prevajanje med italijanščino in slovenščino ter se posveča raziskovanju. Redno sodeluje z Akademijo za glasbo UL, na kateri prek italijanskih libretov, poezije in popularne glasbe podaja osnove italijanskega jezika študentom petja. Posveča se prevajanju avdiovizualnih vsebin ter leposlovnih, humanističnih in zgodovinskih besedil, med katerimi velja zlasti omeniti prevod zbirke pisem piranskega skladatelja Giuseppeja Tartinija.
ANGLEŠKA PREVAJALNICA 2026 Za angleško prevajalnico sem letos izbral dve teksta, ki na esejističen način vsak po svoje govorita o pesniškem jeziku. Prvo besedilo je napisal južnoafriški nobelov nagrajenec J. M. Coetzee in ga objavil v svojo zadnji knjigi esejev z naslovom Late Esseys (2006-2017, Liveright 2023). Govori o tudi pri nas dobro znanem odličnem poljskem pesniku Zbigniewu Herbertu, drugega pa je napisal naš dobri znanec, nigerijski pesnik Niyi Osundara in ga prav tako objavil v knjigi esejev z naslovom Thread in the Loom (African World Press 2002). V besedilu z zgovornim naslovom Yoruba Thought, English Words (A Poet's Journey Through the Tunnel of Two Tongues), torej Jorubsko razmišljanje, angleške besede, pesnikovo potovanje po predoru dveh jezikov govori o tem, kar prevajalci vse predobro poznamo in nam pogosto predstavlja tudi velike, včasih skoraj nepremostljive zadrege in ovire. Vodi: Jure Potokar
Jure Potokar, pesnik, prevajalec in publicist. Prevaja predvsem iz angleščine, včasih tudi iz hrvaščine. Med drugim je prevajal Henryja Millerja, Josifa Brodskega, Leonarda Cohena, J. M. Coetzeeja, Gorea Vidala, Dona De Lilla, Jacka Kerouaca, J. G. Ballarda, Richarda Flanagana, Joža Horvata, Jonathana Franzena, Alana Hollinghursta, Melvina Burgessa, Salmana Rushdija in Orhana Pamuka. Publicistično se ukvarja predvsem z vrednotenjem sodobne popularne glasbe; prevedel je tudi avtobiografije Raya Charlesa, Milesa Davisa in Patti Smith. Pravkar se ukvarja s pisanjem nove pesniške zbirke. Foto: Tihomir Pinter
ŠPANSKA PREVAJALNICA 2026Letošnji temi bomo posvetili skupna prevoda dveh odlomkov. Prvi je iz obširne esejistične knjige El infinito en un junco (Neskočnost v trsu, 2019) španske avtorice Irene Vallejo (1979), drugi iz hibrida med romanom in kratko prozo La ternera (Telička, 2021) prav tako španske avtorice Aurore Freijo Corbeira (1965). Esejistično delo je razpeto med glasove in tišino, ker je v središče raziskovanja postavljena knjiga kot glavna gonilna sila človeštva, leposlovno pa, ker obravnava največkrat zamolčevano temo o izkušnji spolne zlorabe v otroštvu in v nebo vpijoči nemoči posameznika. Naš osrednji prevajalski izziv bo slog, ki je v prvi stvaritvi esejistično kramljajoč, v drugi pa poetično neprizanesljiv. Vodi: Marjeta Drobnič
Marjeta Drobnič je samostojna prevajalka iz španščine v slovenščino in obratno. Prevedla je dela Javierja Maríasa, Bernarda Atxage, Fernanda Savaterja, Jorgeja Luisa Borgesa, Césarja Aire, Juana Manuela de Prade, Juana Eslave Galána, Eduarda Laga, Carmen Martín Gaite, Federica Garcíe Lorce, Patxa Tellerie in Juana Mayorge, Kirmena Uribeja, Andrésa Neumana, Gabriela Garcíe Márqueza, Andreja Blatnika, Alojza Ihana, Draga Jančarja, Braneta Mozetiča, Evalda Flisarja, Janija Virka in Zorka Simčiča. Leta 2011 je prejela nagrado ESASI za prevod romana Javierja Maríasa Vročica in sulica (prvi del iz sklopa treh romanov Tvoj obraz jutri), ki ga bienalno podeljuje Veleposlaništvo Kraljevine Španije v Ljubljani. Sodelovala je na številnih okroglih mizah in predstavitvah slovenskih in tujih avtorjev v Sloveniji in tujini. Vodi prevajalske delavnice, ki jih organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti RS. Foto: Santiago Martin
FRANCOSKA PREVAJALNICA 2026 Letos se bomo na francoski prevajalnici lotili več kratkih in mikro zgodb iz zbirke Partout les autres (2023) francoskega avtorja Davida Thomasa. Ti kratki zapisi, v katerih se posameznik za hip umakne od vsakdanjega vrveža in se zateče k tišini, spretno lovijo drobne, a pomembne, včasih celo ključne trenutke v naših življenjih. Razgrinjajo duhovite domislice o človeštvu v vsej njegovi kompleksnosti in nepopolnosti ter se obenem dotikajo večnih vprašanj o ljubezni, sobivanju in odhajanju. Zdaj ganljive, zdaj humorne pripovedi so polne idej, ki se širijo v krogih ali spiralasto sučejo proti večpomenskemu koncu, kar predstavlja zanimiv in ustvarjalen prevajalski izziv. Francoski pisatelj David Thomas (1966) je avtor več romanov in mojster žanra mikrozgodb. Zaslovel je že z zbirko La Patience des buffles sous la pluie (nagrada Fondation Prince Pierre de Monaco), medtem ko je za svoj romaneskni prvenec Un silence de clairière prejel nagrado Orange du livre in nagrado Francoske akademije. Ganljiva in obenem duhovita zbirka Partout les autres (2023) je bila nagrajena z Goncourtovo nagrado za kratko prozo. Njegove mikrozgodbe nemalokrat zaživijo tudi v gledaliških priredbah. Vodi: dr. Mateja Seliškar Kenda
Dr. Mateja Seliškar Kenda je končala študij primerjalne književnosti, francoščine in nizozemščine ter doktorirala s področja literarnih ved. Prevaja predvsem nizozemsko in francosko literaturo za odrasle in mladino. Omeniti velja njene prevode mladinskih del avtorjev Annie M. G. Schmidt, Daniela Pennaca, Helle S. Haasse, Guusa Kuijerja in Anne Provoost, med prevodi za odrasle pa antologije sodobne nizozemske in flamske kratke proze in poezije, zbirko kratkih zgodb Michela Tournierja ter prevode romanov avtorjev, kot so W. F. Hermans, Gerard Reve, Peter Terrin, Tom Lanoye, Hugo Claus, Violette Leduc, Arnon Grunberg in drugi.
NEMŠKA PREVAJALNICA 2026(izjemoma v Ljubljani, v Centru za poezijo Tomaža Šalamuna) Na letošnji nemški prevajalnici bomo prisluhnili skrivnostnim tonom pa tudi tišini neizrečenega oz. napisanega med vrsticami v kratki zgodbi Morgendunst švicarske pisateljice Monique Schwitter (1972). Monique Schwitter je sprva zaslovela kot gledališka igralka, kmalu za tem pa tudi kot pisateljica s kratkoproznim prvencem Wenn's schneit beim Krokodil, iz katerega je omenjena zgodba. Sledila sta zbirka kratkih zgodb Spomin zlatih ribic, ki je prevedena v slovenščino, in roman Eins im Andern, za katerega je prejela Švicarsko literarno nagrado ter nominacijo za Nemško literarno nagrado. Njeno prozo zaznamujejo psihološka poglobljenost in osredotočenost na notranji svet junakov, subtilen humor, ki je včasih rahlo ironičen in omili zelo resne teme, ter natančno opazovanje medosebnih odnosov. Vodi: dr. Tina Štrancar Tina Štrancar, književna prevajalka in profesorica nemškega jezika. Leta 2009 je je zaključila študij germanistike na ljubljanski Filozofski fakulteti in leta 2018 doktorirala s področja literarnih ved. Prevaja predvsem sodobno nemško književnost, med drugim podpisuje prevode sodobnih »klasikov«, kot so Jenny Erpenbeck, Monique Schwitter, Christoph Ransmayr in Daniel Kehlmann, vendar v njeni bibliografiji najdemo tudi starejša dela (Kurt Tucholsky, Theodor Fontane) ljudske pravljice, poezijo ter mladinsko in otroško leposlovje. Od leta 2010 je članica Društva slovenskih književnih prevajalcev. Za prevajalsko in znanstveno delo je prejela številne delovne in rezidenčne štipendije doma in v tujini.
PORTUGALSKA PREVAJALNICA 2026 Na prevajalnici portugalskega jezika se bomo letos lotili prevajanja poezije brazilske avtorice Valeske Torres. Gre za pesnico, performerko in urednico mlajše generacije, ki prihaja iz Ria de Janeira. Objavila je več pesniških zbirk: O coice da égua (7Letras, 2019), Plutônio-239 (7Letras, 2022) in Navalhar o chão com dentadas (2024), je redna gostja mednarodnih festivalov, leta 2024 smo jo imeli priložnost spoznati in slišati tudi v Ljubljani, saj je bila gostja mednarodne pisateljske rezidence Writer in the Park, ki poteka pod okriljem Ljubljane, Unescovega mesta literature. .
Mojca Medvedšek, lektorica za portugalski jezik na Oddelku za romanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani. Osrednje področje njenega raziskovanja je portugalska književnost, zlasti stiki v med portugalsko in francosko književnostjo v dramatiki, ukvarja se tudi s preučevanjem prevajanja in poučevanje portugalskega jezika v Sloveniji. Prevaja leposlovna dela, ki se jim pogosto pridružijo tudi esejistična, sociološka, umetnostna in filozofska besedila iz francoskega, portugalskega in španskega jezika. Največ prevaja za revijo Literatura, za katero pripravlja tudi tematske bloke in piše recenzije literarnih del.
Prevajalnica 2026 v sodelovanju z Društvom slovenskih književnih prevajalcev je del projekta bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. PRIJAVE:Na posamezne delavnice se lahko prijavite do ponedeljka, 22. 6. 2026 – ZGODNJA ZGODNJAPRIJAVA, oz. do ponedeljka, 31. 8. 2026 (do zapolnitve mest) preko e-prijave:
Delavnice za posamezni jezik ne bomo izvedli, če bo prijavljenih manj kot sedem udeležencev. INFORMACIJE: Informacije glede vsebine: Tanja Petrič, predsednica DSKP Strokovna in tehnična pomoč:
|
|
