NATEČAJ JSKD 2025

Utemeljitev: Pesniška zbirka Brez kože je estetsko in preprosto oblikovana, motiv curljajoče vode z naslovnice se pojavi tudi na vmesnih straneh. Precej obširna zbirka se bere kot iskreni pogovori s seboj, ki pa nagovarjajo tudi drugega (slehernika): »Slediti sebi ni varna pot, / čeprav je edina sprejemljiva, / slediti sebi, pomeni / hoditi po poti, / ki ne pozna kompromisa.« V pesmih sledimo drobnim vtisom iz narave ali mesta ter soočanjem z drugim(i) in družbenim. Koža se le zdi kot varna pregrada pred zunanjim, ki kdaj preplavi pesniško subjektko in grozi, da jo bo pogoltnilo. Pisanje se kaže tudi kot odrešitev: »V meni se premikajo gore / in prebujajo se vulkani, / bruhajo besede, ki nimajo uzd, / proste so kot lava, ki žareče teče.« Tvorka skozi pisanje iskreno in neizprosno raziskuje svojo polarizirano naravo, trenja, drugačnost in odzive nanjo, poglablja se v odkrivanje izvornih, prvobitnih sporočil, spregovori tudi o reinkarnaciji in smrtih, ki jim sledijo nova, osvobojena življenja.

Utemeljitev: V sedanjiku in dnevniško napisan roman Okupatorjeva hči se pretežno odvija v dneh osamosvojitvene vojne za Slovenijo (in po njej). V njem sledimo napeti avtobiografski pripovedi in nepredstavljivi osebni stiski protagonistke, hčerke oficirja JNA, sicer rojene v Sloveniji. V aktualno pripoved avtorica spretno vnaša spomine iz otroštva ter dogajanje v družini in sorodstvu. Zgodbo postavlja v širši družbeni in politični kontekst, saj jo nadgradi z medijskim poročanjem (navedbo novic iz radia, TV), tudi iz širše (vojne) regije (Hrvaška, BiH). Jezik romana je sočen, organski. Srbski dialogi so zapisani v izvornem jeziku in prevedeni kot opombe (tako se je in se še govori v mešanih skupnostih). Zgodba suvereno prikaže prvoosebno izkušnjo izbrisane mlade ženske. Roman je izvirno pričevanje o preživetju in močni volji, ki vzbuja občudovanje po osebni plati in hkrati odstira neprijetne plati zgrešene politike. Kot dodatek na koncu knjige preberemo tudi povzetek zgodovine izbrisanih v Sloveniji.

Utemeljitev:  Slikanica Gozdni bonton otrokom na poučen, a nevsiljiv način predstavi ekološko problematiko. V zgodbi nastopajo poosebljene živali, bojujejo se z odpadki, ki jim povzročajo strah, bolečino in celo poplavo. V vseh nevšečnostih si stojijo ob strani in naposled so pripravljene raziskati, kdo povzroča vso to nesnago in se s pomočjo sove celo naučijo pisati … Zgodba je napisana v preprostem, razumljivem slogu in mladim bralcem omogoča vživljanje v like in sodoživljanje z njimi. Uči jih primernega vedenja v gozdu, vzbuja skrb za gozdne živali in njihov življenjski prostor. Ilustratorka je zgodbo nadgradila z likovno dinamiko, bolj kot z dodajanjem detajlov se je poigrala z raznolikimi zornimi koti, plani in perspektivami ter z odnosi med njimi. Slikanica je tudi premišljeno grafično oblikovana, natisnjena je na prijeten ekološki papir. Na zadnjih straneh je knjigi dodana preprosta didaktična igra, ki spodbuja aktivnost otrok ter ekološko vsebino slikanice prenese v realni, fizični prostor.

Utemeljitev: Glavni protagonisti napetega romana Veselička so inšpektor Fortunat Breznik in trije člani ansambla Tarantača, od katerih se Blaž Polovinšek po (izkaže se, uprizorjeni) nesreči udre v zemljo. Blaževa žena Petra sproži reševalno in raziskovalno akcijo, polno peripetij in mrtvih rokavov, pri čemer se postopno razkrivajo osupljive in nenavadne skrivnosti izginulega člana. Jezik romana je gibek in bogat, avtor se dobro znajde v različnih legah, najbolj pa je opazna (in navdušujoča) navezava na Razvezan jezik, slovar žive slovenščine. Roman v vsakem poglavju – domiselno so poimenovana s kiticami, refreni in soli - postreže s številnimi sopomenskimi izrazi, tako v njem srečamo nabor kletvic, izrazov za spolne organe, mrliče, za duhovne treninge, dela pri hiši … Za humorno plat avtor poskrbi tudi z uporabo različnih podzvrsti jezika, kot so posebni narečni (suhokrajinskih) izrazi, slengovske besede ... ter z razmišljanji o vaškem nasproti mestnem in o delitvah, ki jih Slovenci obožujejo.

Utemeljitev: Veter nad oblaki je zbirka kratkih (družinskih) zgodb, napisanih iz očetove prvoosebne perspektive. Zgodbe so duhovite, zabavne in prežete z željo po poslušati, biti slišan in pripadati. Dogajajo se v sestavljeni družini, kar že samo po sebi ponuja raziskovanje notranje dinamike take skupnosti, v kateri ima vsaka od starostnih skupin: odrasli, najstniki, otroci po dva pripadnika. Podnaslov knjige Duhovita in ganljiva knjiga o tem, kaj pomeni biti starš (in otrok) je napisana komunikativno, vešče, prežeta je s toplino in humorjem, ki ga velikokrat potrebujemo ob pogledu na lastne družinske (ne)uspehe. Izjemno zanimivi so tudi deli, ko se ob pripovedi o aktualnih dogodkih odpre avtorjevo spominsko okno in se vrača v svoje otroštvo, lumparije, odnose s starši, sosedi, sorodniki ... Ne le da bi razumel današnja otroštva in mladostništva, ampak da bi si odgovoril, kako je postal starš, kakršen je. Knjiga, ki te zamisli, nasmeje in je ne moreš spustiti iz rok, dokler ne prideš do konca.

Utemeljitev:  Ati, kje si? je rahločutna knjiga, ki jo lahko beremo tudi kot oporo pri žalovanju. Namenjena je mladim in odraslim. Slednji se prepogosto ne zavedajo, da otroci ob izgubah še bolj trpijo, saj ne razumejo, kaj se dogaja in kako se spoprijeti z bolečino. Knjiga je razdeljena na kratka poglavja, te uvajajo citati, ki nevsiljivo poudarijo doživljanje deklice ob izgubi očeta (kot je knjiga podnaslovljena). Prvoosebna pripoved deklice je ves čas (od devetih let do polnoletnosti) zapisana v sedanjiku; sprva sledimo njenemu srečnemu otroštvu in doživljanju družine, ki ga prekine nenadna očetova smrt. Dekličino samostojno spoprijemanje z izgubo je prikazano prepričljivo in sočutno. Kljub obiskovanju psihologov in spopadanju z depresijo ter kasneje apatijo, se zdi, da so edino ponavljajoče se sanje, v katerih srečuje očeta, zanjo odrešilne. Šele ob spoznanju, da oče ni ves čas le v njenih mislih, ampak tudi v srcu, se njena pot v odraslost lahko uspešno, pomirjeno in ustvarjalno nadaljuje.

mag. Barbara Rigler

svetovalka za literarno dejavnost pri JSKD in
odgovorna urednica revije Mentor

Tel.: 01 320 95 72

E-pošta: mentor@jskd.si