OD CELJA DO KOROŠKE
Muta, dvorana Kienhofen
Sobota, 16. 11. 2024, ob 17.00
COLLEGIUM VOCALE CELJE
Zborovodkinja: Bernarda Preložnik Kink
Sara Kőveš, klavir, Metoda Kink, klavir
ZGODBA O HREPENENJU
Sestava in obrazložitev sporeda: Bernarda Preložnik Kink
V vsakem od nas tlijo želje in hrepenenje, ki so pravzaprav sol življenja. Dajejo nam moč in spodbudo. Včasih se uresničijo, spet drugič doživimo razočaranje. In hrepenimo naprej.
V naši hrepenenjski zgodbi vrli bojevniki hrepenijo po zmagi in slavi, po pravici in miru.
Mnogi hrepenijo po (neuslišani) ljubezni. To čustvo je navdihovalo tudi Johannesa Brahmsa, zato njegove ljubezenske pesmi izžarevajo poseben naboj.
Pesnica Mila Kačič (Kam hitiš, zbirka Minevanja) hrepeni po miru v srcu, utehi in tolažbi. Kako dobro je, če nam kdo stoji ob strani. In kako lepo je komu pomagati.
Večno je hrepenenje po življenju in pomladi, kar opeva dragulj iz ljudske zakladnice Roža. Jubilant, skladatelj Lojze Lebič, je prav ob eni od zgodnejših izvedb svoje priredbe v Šentjakobu v Rožu s temi besedami zrazil hrepenenje:
»Težko je s pesmijo spreminjati svet, mogoče pa mu je tudi še danes z materino pesmijo pokazati ogledalo.«
Jacobus Handl Gallus (1550–1591): HEROES, PUGNATE VIRI FORTISSIMI (HM: 1/12)
ZRC SAZU
Andrej Makor (1987): KAM HITIŠ (Mila Kačič)
Astrum
Lojze Lebič (1934): LUBA VIGRED SE RODI (ljudska iz Roža)
JSKD
Johannes Brahms (1833–1897): AM DONAUSTRANDE, op. 52, št. 9 (Liebeslieder Walzer) in LIEBER GOTT, DU WEISST, op. 103, št. 4 (Zigeunerlieder)
Carus Verlag
MOPZ KRALJ MATJAŽ, PLIBERK, AVSTRIJA
Vodja skupine: Tadej Pačnik
POT DOMOV
Sestava in obrazložitev sporeda: Tadej Pačnik
Okvir programa sestavlja koroška narodna iz pliberške okolice, ki govori o odhajanju od doma, ki ga motivira predvsem ljubezen. Na vsako kitico se vežejo pesmi, ki povezujejo kitice v logično celoto. Naš koroški popotnik se odpravi v svojo izgubljeno domovino, Slovenijo, kamor ga vabijo zabava, ljubezen in mladostna radovednost. Druga kitica opeva pravi cilj vsakega mladega fantiča, kar čudovito opisuje Kernjakova Sončnica. Hkrati pa se že nakazuje 3 kitica, sladkobo ljubezni vedno čaka grenkoba razočaranja, dvomov in iskanja, tavanje v noči ljubezni, iz katere se konca ne vidi vedno. Utrujen od popotovanja, nezvestobe muhavih deklet, z bolečimi nogami in ranjeno dušo mladi popotnik najde rešitev v drugačni ljubezni. Domovina ga kliče nazaj ne glede na to, na kateri strani meje živi, ker domovina je tam, kjer je tvoj dom. Domov bo šel, popotnik, in sredi majskih dni zavriskal bo prešerno kakor svat in vina starega se bo napil. In v njem ne bo nobenih zapletenih misli, le ena sama sreča.
Luka Kramolc (1892–1974): BOM ZAPUSTIL LIBUČE, (pel Maks Piko, pd. Gulek, kmet na Dolgi Brdi)
prepis
Bojan Adamič (1912–1995): V GORJAH ZVONI (Bojan Adamič)
ZKOS/JSKD
BOM ZAPUSTIL LIBUČE (2. kitica)
Pavle Kernjak (1899–1979): SONČNICA (Bogdan Pogačnik)
KKZ Celovec
BOM ZAPUSTIL LIBUČE (3. kitica)
Hrabroslav Volarič (1863–1895): ZVEČER (Fran Levstik)
JSKD
BOM ZAPUSTIL LIBUČE (4. kitica)
Josip Ipavec (1873–1921): IMEL SEM LJUBI DVE (Ludvik Černej)
Glasbena matica
Uroš Krek (1922–2008): DOMOV BOM ŠEL (Matej Bor)
ZKOS/JSKD
MEŠANI PEVSKI ZBOR ZVON MUTA
Zborovodkinja: Vita Gracej
PA LAHKO NOČ, PA LAHKO NOČ, DOKLER SE ZNOVA NE SREČAMO!
Sestava in obrazložitev sporeda: Vita Gracej
Kako lepo je, ko se srečamo, še lepše je, ko se srečata in za vedno združita fantič in dekle, kot pravi venček ljudskih z naslovom Dober večer. Veselo snidenje – tralala, tralala –, a kaj, ko se enkrat konča in kot pravi skladba Goodnight, sweetheart, napoči čas za slovo. Kot se fantič težko poslovi od svoje drage, tako je težko oditi iz dobre družbe, a kaj ko se vsakemu kam mudi, ali pa se preprosto dan ujame v noč. Čeprav se moramo posloviti, smo lahko prepričani, da se bomo nekoč znova srečali. Zatorej si zaželimo »zbogom« in »lahko noč« in se, kot pravi skladba Die Nacht, prepustimo nežni in tihi, z vsemi svojimi barvami obdani noči, ki nas skupaj z melodijo Brahmsove uspavanke ponese skozi zvezdna vrata v rajske sanje in sladek spanec. Pa lahko noč, pa lahko noč, dokler se znova ne srečamo.
Silvester Mihelič (1905–1981): DOBER VEČER (venček ljudskih)
KKZ Celovec
Calvin Carter (1925–1986)/Katja Gruber (1966): GOODNIGHT, SWEETHEART (Calvin Carter)
neizdano
Christian Dreo (1958): DIE NACHT (Franz Suppan)
@Christian Dreo
Johannes Brahms (1833–1897)/Gerhard Wind: GUTEN ABEND, GUT NACHT (Georg Scherer)
Bärenreiter
ŽENSKI PEVSKI ZBOR DRAMLJE
Zborovodkinja: Anja Brečko
OD DEKLICE DO OBREKULJE
Sestava in obrazložitev sporeda: Anja Brečko
Nekoč je živela mlada slovenska deklica. Bila je lepa, vesela, razigrana … kot slovenska dekleta navadno smo. In vsak večer je sanjala o princu na belem konju, ki se bo k njej pripeljal s svojim (»po možnosti« novim) jeklenim konjičkom. Z nedolžnimi očmi je pri sosedovem fantu kmalu vzbudila strastno hrepenenje. Vsak zase sta se »šetala« in sanjala o skorajšnjem srečanju in prvem poljubu. In res so se med njima zaiskrile iskre. Kaj iskre, razplamtel se je požar, ki ju je kmalu pripeljal do oltarja. Nevesta je vzela slovo od »ledik stanu« in se za večno obljubila svojemu izvoljencu. In srečno sta živela do konca svojih dni … No, v resnici do trenutka, ko se je njen dragi mož začel prepogosto zadrževati v sebi enaki družbi. Raje, kot da bi cele ure poslušala televizijske zdravstvene nasvete, se je mlada žena odločila, da se pridruži klubu Vaških obrekulj. Njeni večeri so postali končno spet zanimivi, saj se je vsak dan zgodilo kaj novega. In v njen dom sta se naselila brezplačno duševno zdravje in sproščeno vzdušje.
Ciril Pregelj (1887): SLOVENSKA DEKLICA (slovenska ljudska)
samozaložba
Ambrož Čopi (1973): SAN SE ŠETAO (ljudska iz Gornje Bistrice)
Astrum
Andrej Makor (1987): NEVESTA LE JEMLJI SLOVO (slovenska ljudska iz Zagorice v Dobrepolju)
Astrum
Tadeja Vulc (1978): OBREKOVANJE (Sara Praper)
JSKD
MOPZ VRES PREVALJE
Zborovodkinja: Helena Buhvald
Luka Krof, klavirska harmonika, Kristjan Štelcer, kitara, Oskar Kolar, kontrabas
LE VIŽE OB GOVEJI ŽUPCI ALI TUDI POMEMBNA SLOVENSKA DEDIŠČINA?
Sestava in obrazložitev sporeda: Helena Buhvald
Izvajanje narodnozabavne glasbe ni bilo nikoli značilno za Vresov repertoar, a nas je lani pihalni orkester Prevalje povabil k sodelovanju in skupaj smo izvedli nekaj Avsenikovih pesmi. Izkušnja nam je dala veselje, zato smo se za letošnja Sozvočenja odločili pripraviti narodnozabavni program v preobleki za moški zbor. Že več let se omenjene glasbene zvrsti drži negativen prizvok, a mi jo – tisto pristno, brez moderne »turbo« preobleke – jemljemo kot našo – slovensko dediščino, saj se je, kot pravi definicija, »razvila iz ljudske glasbe, s čimer je mišljeno godčevsko igranje in ljudsko petje«, seveda pa se je po 2. svetovni vojni njena prepoznavnost razmahnila s povečevanjem števila narodnozabavnih ansamblov pri nas. Kljub njeni preprostosti v njej najdemo prvinskost, iskrenost in skromnost, ki je v velikem delu sodobne, predvsem popularne glasbe ni najti. V njej najdemo kot Slovenci tudi veliko sporočilnost, predvsem v pomenu ljubezni do doma, domačije, domovine, družine, ljubezni do soljudi. Izbrali smo nekaj najbolj prepoznavnih, po našem mnenju najlepših in tudi za omenjeni žanr zgodovinsko pomembnih melodij v priredbi za moški zbor, k sodelovanju pa smo povabili tudi čedalje bolj priznanega in uveljavljenega mladega koroškega dirigenta, skladatelja in aranžerja Luko Krofa, da je skupaj z nami ustvaril komorno instrumentalno spremljavo za predstavljene pesmi.
Slavko Avsenik (1929-2015),Vilko Ovsenik (1928–2017)/Peter Tovornik (1993): Z MANO SE OZRI (Elza Budau)
Založba Avsenik
Slavko Avsenik (1929–2015),Vilko Ovsenik (1928–2017)/Peter Tovornik (1993): GOZDOVI V MESEČINI (Elza Budau)
Založba Avsenik
Slavko Avsenik (1929–2015),Slavko Avsenik ml. (1958)/Niko Zlobko (1940–2021): GORENJSKI NAGELJ (Ivan Sivec)
Založba Avsenik
Robert Smolnikar (1964): PESEM ZVONOV (Ivan Sivec)
neizdano
