PODELJENI SO MATIČKI 59. LINHARTOVEGA SREČANJA!

V tekmovalnem sporedu je nastopilo sedem predstav, ki jih je ocenjevala strokovna žirija v sestavi Marijana Brecelj, gledališka in filmska igralka, Zala Dobovšek, dramaturginja, ter Tatjana Peršuh, gledališka režiserka.

Matička za najboljšo predstavo v celoti je komisija podelila sijajni predstavi Antigona v New Yorku v izvedbi Loškega odra Škofja Loka.

Matičke so prejeli še igralci iz taiste predstave, Jan Bertoncelj za vlogo Policista ter Bojan Trampuš in Matej Čujovič za igralski dvojec v vlogah Saše in Bouhce. Dvojnega matička sta prejela tudi Sašo Dudič in Gregor Robič za igralski dvojec v predstavi Fetiš na puter v izvedbi Gledališča Toneta Čufarja Jesenice.

Žirija je podelila še tri posebna priznanja, dve od teh so prejeli ustvarjalci Gledališča Toneta Čufarja Jesenice, in sicer predstava Vozi Miško za ansambelsko usklajenost, ter Nika Brgant, Sašo Dudič in Gregor Robič za avtorski pristop za predstavo Fetiš na puter. Priznanje si je priigrala tudi Petra Krančan za vlogo Anite v predstavi Antigona v New Yorku Loškega odra Škofja Loka.

O kakovosti predstav se je prepričala tudi strokovna žirija, ki je imela zahtevno delo pri ocenjevanju predstav in izbiri tistih, ki so pokazali največje presežke. »Predstave, ki so nas najbolj nagovorile, so predstave s čistim in jasnim sporočilom in izvedbo in so tudi prejele priznanja in matičke za svoje dosežke. Hvala in čestitam,« je povedala Marijana Brecelj, igralka, predsednica strokovne žirije 59. Linhartovega srečanja, in dodala, da je hvaležna za priložnost, da je lahko bila del žirije 59. Linhartovega srečanja v Postojni. »Skupaj s sožirantkama Tatjano Peršuh, gledališko režiserko, in Zalo Dobovšek, dramaturginjo, smo skoraj idealno usklajeno plule skozi vseh sedem predstav in varno pristale na končnem privezu. Zahvaljujem se tudi ljubiteljem ljubiteljskega gledališča, ki so iz dneva v dan tudi večkrat na dan zapolnili dvorano Kulturnega doma v Postojni.«

Na festivalu so podelili tudi Linhartove listine in Linhartove plakete za leti 2019 in 2020. Plaketi so prejeli Matevž Gregorič (2020) ter Breda in Bojan Kapelj (2019), listine pa Sergej Dolenc (2020), Bojan Trampuš (2020), Andrej Šubic (2019), Irena Žerdin (2019) in Mira Bolte (2019). Izjemoma so na srečanju podelili tudi jubilejno zlato priznanje, ki ga je prejela Marjana Hočevar.

Matički

Za najboljšo predstavo v celoti: ANTIGONA V NEW YORKU, Loški oder Škofja Loka

Antigona v New Yorku Janusza Glowackega v izvedbi in produkciji Loškega odra iz Škofje Loke tudi po tridesetih letih od njenega nastanka izvrstno ujame aktualnost te drame. Scenski minimalizem odmerjeno, a skrajno zgovorno vključuje tudi slovenski kontekst segregacije vsega drugačnega in tujega. Izjemna izvedbena kompaktnost izvira iz domišljenega koncepta redukcije odrskih znakov, ključni temelji kvalitete pa se odražajo v odlično izoblikovanih vlogah, vitalni dogajalni dinamiki in izčiščenih dialogih. Nedvomno pa je adut uprizoritve tudi njena dramaturška večplastnost, saj vzporedno problematizira aktualna družbenopolitična vprašanja o socialni izključenosti manjšin in nasilja, sočasno pa razkriva tudi skrajno intimne in temeljne postulate človekove eksistence. 

Za igralski dvojec prejmeta Sašo Dudič in Gregor Robič: FETIŠ NA PUTER, Gledališče Toneta Čufarja Jesenice

Sašo Dudič in Gregor Robič v predstavi odigrata tako rekoč diametralno nasprotni karakterni vlogi. Prvi je samozavesten in lahkoživ nogometaš, drugi urejen in zapet novinar. Oba pa združi naključna situacija v pokvarjenem dvigalu. V utesnjenem prostoru ustvarita organski in dinamičen potek preživljanja časa s popolnim neznancem in z dobro premišljenim postopnim razkrivanjem svojih »pravih obrazov« pretehtano poskrbita za nepričakovan razplet. Njun adut je prav dvojna igra, kjer eden prikriva svojo ranljivost in negotovost z nadutostjo, medtem ko drugi pod svojo navidezno spodobnostjo pravzaprav skriva potlačen bes. 

Za igralski dvojec prejmeta Bojan Trampuš in Matej Čujovič za vlogi Saše in Bouhce v predstavi ANTIGONA V NEW YORKU, Loški oder Škofja Loka

Bojan Trampuš kot Saša in Matej Čujovič kot Bouhca vlogo dveh newyorških brezdomcev ustvarita z navidezno lahkotnostjo, ki pa jo poganja izjemno natančna in premišljena notranja razčlenjenost zapletenih psiholoških stanj. Čeprav sta kot karakterja kot dan in noč, ravno v tej raznolikosti najdeta impulz za igralsko prepletanje in dopolnjevanje. Sta dosledna v svoji nepredvidljivosti, predvsem pa ju zaznamuje izjemen čut za odmerjeno ravnovesje komičnega in tragičnega.

Za vlogo Policista prejme Jan Bertoncelj v predstavi ANTIGONA V NEW YORKU, Loški oder Škofja Loka

Jan Bertoncelj kot Policist nas udarno uvede v dogajanje uprizoritve Antigona v New Yorku. Njegova vizualna uniformiranost in izčiščena dikcija sta predirljivi in surovi, a vendar nadvse verjetni. Kot opisovalec odrskega konteksta na eni strani in predstavnik državne represije na drugi oblikuje markantno vlogo, ki jo ne zaznamuje kvantiteta časa in besedila, pač pa močna in polna izostrenost kratkih prizorov.

Posebna priznanja:

Za ansambelsko usklajenost: VOZI MIŠKO, Gledališče Toneta Čufarja Jesenice

Številna odrska zasedba v uprizoritvi Vozi Miško ves čas ohranja in nadgrajuje čvrsto medsebojno dinamiko in premišljen čut za kolektivnost. Njihova igralska usklajenost je ob izzivu precejšnjih generacijskih razponov in karakternih raznolikosti likov nenehno nadzorovana in harmonizirana, a zato nič manj nepredvidljiva in polna presenečenj.

Za avtorski pristop prejmejo ustvarjalci Nika Brgant, Sašo Dudič in Gregor Robič za predstavo: FETIŠ NA PUTER, Gledališče Toneta Čufarja Jesenice

Kolektiv treh avtorjev izvirnega besedila Fetiš na puter je ustvaril tekočo, psihološko prepričljivo in razgibano odrsko predlogo o nenavadni situaciji. Večurna ujetost dveh likov v pokvarjenem dvigalu se odvije nepredvidljivo, saj dialogi postopoma razpirajo nepričakovane značajske lastnosti obeh protagonistov, ustvarjajo dramaturško napetost in v majhnem izoliranem prostoru izkoristijo ves njegov potencial dramatičnosti.

Za vlogo ANITA v predstavi ANTIGONA V NEW YORKU: Petra Krančan, Loški oder Škofja Loka

Petra Krančan v vlogi Anite izriše pretresljivo podobo brezdomke, ki se spopada z neizprosnostjo newyorškega »nevidnega« vsakdana. Skozi razgibano odrsko govorico ustvari psihološko verodostojen lik, v katerem obvlada tako ritem govora kot dosledno gestikulacijo. Njena vloga prepričljivo odraža vso psihološko kompleksnost brezdomstva; na eni strani neustrašna in nepopustljiva, na drugi izjemno rahločutna in ganljiva.

DODATNE INFORMACIJE