RAZSTAVE in PRIREDITVE

 

Razstavišče MALA STENA

 

JANEZ ZALAZNIK: PROTESTNICA
Razstavišče Mala stena
10. 3.–10. 4. 2023

 

Zalaznik: Protestnica

 

Janez Zalaznik, prejemnik srebrne plakete Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, se prvi predstavlja v novem razstavišču Mala stena, ki smo ga vzpostavili v pisarni likovne dejavnosti v prostorih JSKD na Štefanovi 5.

Janez Zalaznik je akademski slikar, mentor, uveljavljen fotograf in pisec strokovnih publikacij. Pri zbirki Likovni odsevi, ki jo izdajamo na JSKD, je konec leta 2022 izšel njegov priročnik z naslovom Na pravem mestu. Kratek uvod v fotografsko kompozicijo.

Biti »na pravem mestu ob pravem času« izraža fotografov ideal. Hkrati pa je za kompozicijo likovnega dela pomembno, da so na pravem mestu vsi elementi, ki sestavljajo likovno podobo. Fotografija z naslovom Protestnica, ki je bila posneta med protivladnimi protesti novembra 2020, zelo dobro ilustrira oba pomena.

Fotograf je bil ob pravem času na pravem mestu: znašel se je na točki, od koder je imel odličen pogled na prihajajočo množico. V centru formata v prvem planu vidimo mlado dekle, ki v znak protesta visoko v zrak dviga obe roki (in oba sredinca). V srednjem planu se čez celotno širino formata razširi barvita skupina protestnikov-kolesarjev. Fotograf (in z njim gledalec) je neposredno, iz oči v oči, soočen z demonstranti, ki mu prihajajo nasproti po ozki ulici. Možnosti za umik ni več.

Kirurška maska, s katero je zakrit obraz dekleta in ostalih udeležencev protesta, je dokument časa epidemije koronavirusa in ukrepov, povezanih z njo. Maska lahko poudarja uporniško držo ali ima negativno konotacijo – zakrivanje identitete je značilno za udeležence protestov, ki želijo biti anonimni iz političnih razlogov, skrivanje obraza pa seveda povezujemo tudi z nezakonitimi početji.

V tem primeru pa maska obraznim potezam odvzame ekspresijo in posledično tudi omili dramatičnost gestikulacije in celotnega dogajanja – dojemamo jo bolj kot pozo, ki je namenjena objektivu reportažnega fotografa in ne toliko kot izraz pristne uporniške jeze.
K temu vtisu prispeva tudi urejena kompozicija fotografije. Dekle s centralno postavitvijo zavzema prvi plan in poustvarja formo narobe obrnjenega trikotnika. Zbor protestnikov, ki zapolnjuje drugi plan, pa fotografijo po horizontalni liniji kompozicijsko uravnoteži in umirja celoten prizor.

Dinamiko fotograf doseže s sosledjem prostorskih planov, ki ga podpira arhitektura. Mogočne stavbe uokvirjajo osrednji prizor in ustvarjajo linearno perspektivo, ki vodi oko v prostor. Pomemben motiv je tudi svetloba. Iskrice v očeh mladenke se preko drobnih kolesarskih lučk izlijejo v posamezne luči mesta, ki prebadajo zgodnji mrak zimskega popoldneva – ti svetlobni poudarki dajejo celoti nekakšen svečan, skoraj prazničen prizvok.

V osnovi dramatičen dogodek je upodobljen brez dramatičnih vizualnih sredstev in s tem fotograf ustvari kontrast oziroma notranjo pomensko napetost. Občutek imamo, da je dogajanje zamrznjeno kot v središče tornada. Osrednji poudarek je tako na protestnici – na ta način fotograf naključno udeleženko demonstracij preoblikuje v svojevrstno personifikacijo upora.

Čar reportažne fotografije je prav v tem, da lahko minljiv trenutek z ulice povzdigne v umetniško večnost.

Monika Ivančič Fajfar
producentka za likovno dejavnost