IZOBRAŽEVANJA SEZONA 2019/20

 

JSKD v sodelovanju z OI Piran

22. prevajalske delavnice leposlovja  JSKD 2020

VALOVI

 

Piran, Tartinijeva hiša, Tartinijev trg 7, 6330 Piran - Pirano

od četrtka do nedelje, 1. - 4. oktobra 2020

Mentorji: dr. Nadja Dobnik, dr. Mateja Seliškar Kenda, Marjeta Drobnič, dr. Tina Štrancar, dr. Mojca Medvedšek, Andrej Pleterski, Jure Potokar …

Jeziki: italijanščina, francoščina, španščina, nemščina, portugalščina, slovaščina, angleščina …

FRANCOSKA DELAVNICA

Francoska prevajalska delavnica 2020 bo namenjena prevajanju in izdaji zbirke kratkih zgodb Une vie à coucher dehors sodobnega francoskega avtorja Sylvaina Tessonna.

Na francoski delavnici leta 2019 smo že prevajali zgodbo Jezero. Ker želimo prevesti in izdati vseh 15 zgodb, se bo letošnja francoska delavnica začela že v marcu. Razdelili si bomo zgodbe, jih prevajali do septembra, na delavnici v Piranu pa zaključili redakcijo prevodov in jih pripravili za natis.

Sylvain Tesson (1972) je popotnik, avanturist, pisatelj in pesnik, ki svoja potovanja prepleta z pisanjem, potepanja z razmišljanji in korake z igro besed. Svojo prekipevajočo energijo nenehno preliva v refleksijo, v pisanje o svetu, deželah in ljudeh, ki jih srečuje, o vprašanjih našega bivanja in usode. Njegov bogat opus obsega potopisne knjige in reportaže, zbirke kratkih zgodb, eseje, knjige aforizmov in dokumentarnih filmov.

Delavnico bosta vodili Mateja Seliškar Kenda in Nadja Dobnik, k sodelovanju vabljeni vsi udeleženci prejšnjih francoskih delavnic, študenti prevajalstva in francoščine ter vsi, ki dobro obvladate francoščino in vas prevajanje veseli.

MENTORICI

dr. Nadja Dobnik

Nadja Dobnik

dr. Nadja Dobnik, predavateljica za francoski jezik, prevajalka in urednica, na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani poučuje prevajanje iz francoščine v slovenščino. Prevaja predvsem sodobne francoske in italijanske pesnike, objavila več kot dvajset knjižnih prevodov poezije in proze (Yves Bonnefoy, Philippe Jaccottet, Jacques Roubaud, André Velter, Fabio Scotto, Fabrizio Dall'Aglio, Andrei Makine, Christian Bobin, Antonio Tabucchi in drugi). V zadnjih letih je izšlo več prevodov sodobnih francoskih klasikov, ki so jih naredili študenti in mladi prevajalci pod njenim mentorstvom, med drugimi Vsa jutra sveta Pascala Quignarda, Svet po Gabrielu Andreia Makina, Svetlolasa kraljica Michela Tournierja in Palčica Michela Serresa.

dr. Mateja Seliškar Kenda

Mateja Seliškar Kenda

Dr. Mateja Seliškar Kenda je končala študij primerjalne književnosti, francoščine in nizozemščine ter doktorirala s področja literarnih ved. Prevaja predvsem nizozemsko in francosko literaturo za odrasle in mladino. Omeniti velja njene prevode mladinskih del avtorjev Annie M. G. Schmidt, Daniela Pennaca, Helle S. Haasse, Guusa Kuijerja in Anne Provoost,  med prevodi za odrasle pa antologije sodobne nizozemske in flamske kratke proze in poezije, zbirko kratkih zgodb Michela Tournierja ter prevode romanov avtorjev, kot so W. F. Hermans, Gerard Reve, Peter Terrin, Tom Lanoye, Hugo Claus, Violette Leduc, Arnon Grunberg in drugi.

SLOVAŠKA DELAVNICA

Po zelo uspeli izkušnji enega minulih let se bomo letos znova posvečali prevajanju dramatike, tokrat monodrami Dekle z morskega dna (Dievča z morského dna, 2010) ene vodilnih slovaških dramatičark, pisateljic in pesnic Jane Bodnárove (1950), ki je doslej napisala deset dramskih besedil in bila zanje tudi nagrajena. V tej monodrami protagonistka Lea igra sebe kot odraslo in sebe kot otroka, pa tudi trojico oseb, ki so pomembno vplivale nanjo: svojo mater, svojo zdravnico in pilota jadralnega letala. Skozi izrekanje – monološko asociativno in skozi simulirane dialoge – Lea odstira svoje občutke duševnega neravnovesja, ki vse bolj razgaljajo njeno življenje z materjo alkoholičarko in spolno zlorabo, pri čemer se v govorni tok vpleta lik dekleta, rojenega z dna morja. Srečujemo se s kontrastom med belo barvo, ki zrcali praznino in nič, in črno, ki simbolizira luknjo, ki jo Lea čuti v sebi; bela je tudi podlaga, na katero ob koncu riše, slika … Skozi slikanje in ples se v tej drami umetnost kaže kot blagodejen način spoprijemanja z duševnimi bolečinami.

Prevod bomo izdelali v perspektivi slovenske uprizoritve s posebnim poudarkom na specifičnih zahtevah in potrebah odrskega besedila, kakršne so govorljivost, ritmiziranost, segmentacija, izbira registra, karakterizacija, kontaminacija ipd.

MENTOR

Andrej Pleterski

Andrej Pleterski, književni prevajalec iz slovaščine, angleščine in francoščine ter slovenske poezije v angleščino in slovaščino, medkulturni posrednik, antologist, pisec spremnih študij, pedagog, moderator, publicist, prejemnik Lirikonovega zláta 2012 in 2015 ter nagrade Radojke Vrančič 2014, član žirije za Vilenico. Objavil več kot dvajset knjižnih prevodov romanov, kratke proze, poezije in otroških knjig iz najrazličnejših kulturnih okolij.

NEMŠKA DELAVNICA

Glavna tema nemške delavnice bo krajši roman večkrat nagrajene švicarske pisateljice Meral Kureyshi (1983, Prizren) z naslovom »Sloni na vrtu« (Elefanten im Garten, 2015). Gre za roman o življenju, ki so ga zaznamovale migracije. Po nekem prelomnem dogodku protagonistkin švicarski vsakdan nenadoma vzvalovi v spominih na idilično otroštvo na Kosovem, ki ga je morala zapustiti pri desetih letih. Meral Kureyshi, ki od leta 1992 živi v Švici, piše zelo živo in življenjsko, njeno besedilo pa nas bo vsekakor postavilo pred marsikateri prevajalski in kulturološki izziv.

MENTORICA

Tina Štrancar
(Foto: osebni arhiv)

dr. Tina Štrancar (kontakt: nem.prevajalnica@gmail.com), književna prevajalka, literarna znanstvenica in profesorica nemškega jezika. Leta 2009 je je zaključila študij germanistike na ljubljanski Filozofski fakulteti in leta 2018 doktorirala s področja literarnih ved. Raziskuje in prevaja predvsem sodobno nemško književnost, med drugim podpisuje prevode sodobnih »klasikov«, kot so Jenny Erpenbeck, Monique Schwitter, Christoph Ransmayr in Daniel Kehlmann, vendar v njeni bibliografiji najdemo tudi starejša dela (Kurt Tucholsky, Heimito von Doderer, Franziska Reventlow) ljudske pravljice, poezijo ter mladinsko in otroško leposlovje. Od leta 2010 je članica Društva slovenskih književnih prevajalcev. Za prevajalsko in znanstveno delo je prejela številne delovne in rezidenčne štipendije doma in v tujini. Pred dobrim desetletjem je svojo prevajalsko pot začela prav na Prevajalnici (zbirka kratkih zgodb »Odsvajanja«, JSKD 2008).

Za več aktualnih informacij spremljajte FB profil »Nemska Prevajalnica« ali se pridružite skupini »JSKD Prevajalnica – nemščina«.

ŠPANSKA DELAVNICA

Na španski prevajalnici se bomo preizkusili na valovih treh obdobij: ugotavljali bomo, ali nam lahko uspe s skupnimi močmi zadovoljivo preliti valovanje pesmi španskega nobelovca Juana Ramóna Jiméneza (1881-1958) iz njegove slovite zbirke Diario de un poeta recién casado, in kako se morda prevajalski pristop spremeni z rabo drugačnih prijemov pri pesmih urugvajske avtorice Cristine Peri Rossi (1941) in kako pri, sicer poetični, kratki zgodbi Delfini mlajše avtorice Alome Rodríguez (1983).

MENTORICA

Marjeta Drobnič

Marjeta Drobnič je samostojna prevajalka iz španščine v slovenščino in obratno. Prevedla je dela Javierja Maríasa, Bernarda Atxage, Fernanda Savaterja, Jorgeja Luisa Borgesa, Césarja Aire, Juana Manuela de Prade, Juana Eslave Galána, Eduarda Laga, Carmen Martín Gaite, Federica Garcíe Lorce, Patxa Tellerie in Juana Mayorge, Kirmena Uribeja, Andrésa Neumana, Gabriela Garcíe Márqueza, Andreja Blatnika, Alojza Ihana, Draga Jančarja, Braneta Mozetiča, Evalda Flisarja, Janija Virka in Zorka Simčiča. Leta 2011 je prejela nagrado ESASI za prevod romana Javierja Maríasa Vročica in sulica (prvi del iz sklopa treh romanov Tvoj obraz jutri), ki ga bienalno podeljuje Veleposlaništvo Kraljevine Španije v Ljubljani. Sodelovala je na številnih okroglih mizah in predstavitvah slovenskih in tujih avtorjev v Sloveniji in tujini. Vodi prevajalske delavnice, ki jih organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti RS.

ANGLEŠKA DELAVNICA

Angleščina je že dolgo mednarodno najbolj uporaben in govorjen svetovni jezik, ki pa ga za svoje besedno izražanje uporablja tudi vse več pisateljev, katerih materinski jezik je pogosto popolnoma drug. Hkrati je tudi jezik, v katerem se izobražujejo in izražajo mnogi prebivalci nekdanjih afriških kolonij. Prav zato sem se odločil, da se bomo v angleški prevajalnici tokrat ukvarjali z nekaj afriškimi pisatelji, konkretneje s tremi sodobnimi nigerijskimi pesniki in pisatelji.

Izbral sem dva avtorja kratkih zgodbi in nekaj pesmi – vse so nastale v zadnjih letih, podpisali pa so jih E. C. Osondu (srednjih let), ki je doslej objavil zbirko kratkih zgodb Voice of America in roman This House Is Not for Sale, za svoje delo pa je prejel tudi več literarnih nagrad, Nnedi Okorafor (1974), avtorica več otroških knjig, romanov (Zahrah the Windseeker) ter množice kratkih zgodb, za katere je prejela več nagrad, in nekaj pesmi Toluja Ogunlesija (1982), avtorja zbirke Listen to the Gecos Singing from the Balcony.

Za protiutež in »posladek«, če bo zanj seveda ostalo kaj časa, predlagam prevod zelo znane pesmi skupine Nine Inch Nails Hurt, ki je postala skoraj še bolj znana v izjemni priredbi Johnnyja Casha.

Jure Potokar

MENTOR

Jure Potokar
(Foto: Tihomir Pinter)

Jure Potokar, pesnik, prevajalec in publicist. Prevaja predvsem iz angleščine, včasih tudi iz hrvaščine. Med drugim je prevajal Henryja Millerja, Josifa Brodskega, Leonarda Cohena, J. M. Coetzeeja, Gorea Vidala, Dona De Lilla, Jacka Kerouaca, J. G. Ballarda, Richarda Flanagana, Joža Horvata, Jonathana Franzena, Alana Hollinghursta, Melvina Burgessa, Salmana Rushdija  in Orhana Pamuka. Publicistično se ukvarja predvsem z vrednotenjem sodobne popularne glasbe; prevedel je tudi avtobiografije Raya Charlesa, Milesa Davisa in Patti Smith. Pravkar se ukvarja s pisanjem nove pesniške zbirke.

PORTUGALSKA DELAVNICA

Na portugalski prevajalski delavnici bomo spoznali sodobnega portugalskega avtorja srednje generacije z umetniškim imenom valter hugo mãe (1971), prejemnika  prestižne nagrade José Saramago, vsestranskega umetnika, ki se ukvarja tudi z glasbo in slikarstvom. Prevajali bomo izbor besedil iz pisateljevih romanov, ki jih zaznamujejo večna vprašanja portugalskega sodobnega romana, ki jih avtor obdeluje v sproščenem slogu, zaznamovanem s humorjem: v delih prepleta socialno kritiko, teme medgeneracijskih in družinskih odnosov, melanholijo, saudade, v formalnem smislu pa govorico določa opuščanje ločil, velikih začetnic in vnašanje gibke, govorice portugalskega vsakdanjika.

MENTORICA

Mojca Medvedšek,lektorica za portugalski jezik na Oddelku za romanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani.  Osrednje področje njenega raziskovanja je portugalska književnost, zlasti stiki v med portugalsko in francosko književnostjo v dramatiki, ukvarja se tudi s preučevanjem prevajanja in poučevanje portugalskega jezika v Sloveniji.  Prevaja leposlovna dela, ki se jim pogosto pridružijo tudi esejistična, sociološka, umetnostna in filozofska besedila iz francoskega, portugalskega in španskega jezika. 
Največ prevaja za revijo Literatura, za katero pripravlja tudi tematske bloke in piše recenzije literarnih del.

Kotizacija:

80 € (zgodnja prijava za udeležence francoskega projekta, do 24. 3. 2020)
80 € (zgodnja prijava za udeležence ostalih prevajalskih delavnic, do 31. 5. 2020)
100 € (pozna prijava za vse delavnice - jeseni do petka, 11. 9. 2020)

Prijava:

e-prijava

Zagotovo bodo izvedene francoska, nemška, slovaška, angleška in portugalska delavnica, kje je še nekaj prostih mest.

Za potrjene in tudi preostale delavnice še zbiramo prijave do petka, 11. 9. 2020.


Informacije

Barbara Rigler
producentka za literaturo in odgovorna urednica revije Mentor
01/24-10-516, 051/675-238

 

 

 

 

 

 

e-prijava