RINGARAJA - srečanje otroških folklornih skupin Slovenije 2026
Šentjernej, 23. maj 2026

  Ringaraja 2026: trud, vztrajnost in
  ljubezen do izročila nagrajeni

foto: Vladimir Bogovčič

Otroški ubrani glasovi, plesni koraki, ljudske viže izpod prstov glasbenikov in veliko iskrenega veselja so v soboto, 23. maja 2026, napolnili Šentjernej. Ringaraja 2026, zaključno državno srečanje otroških folklornih skupin Slovenije, je v Kulturnem centru Primoža Trubarja povezala najboljše otroške folklorne skupine iz vse Slovenije. Prireditev smo na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti (JSKD) organizirali skupaj z Območno izpostavo JSKD Novo mesto, na letošnjo državno prireditev pa je bilo izbranih osem letošnjih najboljših otroških folklornih programov v Sloveniji.

Mladi folklorniki iz skupin, ki delujejo pod okriljem šol in kulturnih društev, so predzadnjo majsko soboto pokazali, da udejstvovanje v okviru folklornih skupin ni le nastop na odru, temveč rezultat celoletnega dela, mentorjeve predanosti in otroške radosti do ljudskega izročila, ki živi naprej.

Februarja, marca in aprila so po vsej Sloveniji potekala območna srečanja, na katerih je nastopilo več kot 200 otroških folklornih skupin. Njihove nastope so spremljali regijski strokovni selektorji, ki so izmed vseh programov izbrali 44 najbolj izstopajočih. Ti so se med 16. aprilom in 6. majem predstavili na šestih regijskih srečanjih po Sloveniji.

Najbolje ocenjene skupine in njihove koreografije z regijskih srečanj sta državna strokovna spremljevalca Klemen Bojanovič in Hana Brezovnik nagradila z izborom in uvrstitvijo na državno srečanje otroških folklornih skupin – Ringaraja 2026.

Po sobotnem srečanju je Klemen Bojanovič poudaril visoko raven letošnje državne revije: »Videli smo še enkrat zelo lepo in zelo dobro državno revijo. Videli smo zelo mlade ljudi, ki so pripravili kakovostne, dobre programe. Mislim, da so mentorji opravili svoje odlično delo.« Ob tem je dodal, da bi si nastop na državni ravni zaslužilo še več skupin, saj »niso le programi, ki smo jih danes videli, tisti, ki so dosegali visoko kakovostno raven v Sloveniji«.

Hana Brezovnik je ob tem dodala, da je bilo kakovostnih programov na državni ravni več, izbor osmih pa se ji je zdel zaokrožen, smiseln in zelo gledljiv. »Ta izbor osmih je res nekako zaključen, smiseln in zelo gledljiv izbor – osem res krasnih programov,« je povedala in dodala, da se očitno »precej kakovostno dela na različnih koncih Slovenije«.

Na vprašanje o trendih sta strokovna spremljevalca izpostavila predvsem ustvarjalnost mentorjev, raznolikost programov in vse bolj premišljeno odrsko pripravo skupin. »Ne smemo pozabiti na veliko kreativnost mentorjev. Programi so bili zelo pestri in raznovrstni, kar pripomore k dobri gledljivosti,« je povedal Klemen Bojanovič.

Ob tem je dodal, da se kakovost nastopov kaže v celoti izvedbe – v usklajenosti, interpretaciji, postavitvi, glasbeni podlagi in petju. »Da so usklajeni, da je interpretirano, da je dobro postavljeno, da je glasbena podlaga primerna, dobra, čista, petje pa naštudirano,« je pojasnil.

Hana Brezovnik je trend razvoja povezala predvsem z delom mentorjev, zlasti pri najmlajših skupinah, kjer se otroci hitro menjajo. Kljub temu pa se po njenem mnenju napredek jasno pozna prav tam, kjer imajo mentorji največ vpliva: »Kako so zasnovane koreografije, kako se soočajo z izzivi glasbene spremljave in tako naprej. To znanje in izkušnje pa mentorji pridobijo v okviru izobraževanj Javnega sklada za kulturnega dejavnosti. Neformalna folklorna izobraženost mentorjev, vodij skupin je tako ključna za njihovo strokovno rast, za uspešno delo s folklornimi skupinami.«

Dodala je še, da bi bilo dragoceno, če bi si državne revije ogledalo še več vodij skupin in mladih folklornikov: »Fino bi bilo, da bi bilo na teh državnih revijah med občinstvom v dvorani, ki so resda vedno polne, prisotnih tudi več drugih vodij skupin, drugih mentorjev, otrok, ki plešejo, da dobijo občutek, kaj se dogaja in kaj delajo drugi, tisti najboljši.«

foto: Vladimir Bogovčič

»Na šentjernejskem odru državnega srečanja otroških folklornih skupin Ringaraja 2026 se bo zavrtelo prek 200 mladih folklornikov, od vrtčevskih otrok do mladinskih folklornih skupin. Letošnje najboljše skupine oziroma izbrani programi  prihajajo iz Dragatuša, Ruš, Šentvida pri Stični, Veržeja, Jurovskega dola, Šentjerneja in Maribora. Otroci, ki delujejo znotraj folklorne dejavnosti ne spoznavajo le plesnega, glasbenega, pesemskega in drugega izročila. Skupaj z mentorji se namreč resda, tako in drugače, inspirirajo v preteklosti, vendar pa so hkrati vpeti tudi v kreativni proces nastajanja nečesa povsem novega, kar nam kot različne koreografije prikažejo na odru. Državno srečanje tako ponuja  priložnost spremljati letošnjo ustvarjalnost in raznoliko, pestro produkcijo otroških folklornih skupin,« pravi Tjaša Ferenc Trampuš, svetovalka za folklorno dejavnost pri JSKD.

ZA KAKOVOST FOLKLORNIH SKUPIN KLJUČNE SISTEMSKA PODPORA, PODPORA LOKALNEGA OKOLJA, ANGAŽMA MENTORJEV IN MOTIVACIJA OTROK

Tjaša Ferenc Trampuš, svetovalka za folklorno dejavnost JSKD, poudarja, da je folklorna dejavnost, predstavljanje folklornih skupin izjemno kompleksen, večplasten umetniški žanr, pri čemer pa celotna folklorna dejavnost sloni na ljubiteljih: "Na folklornem področju ne poznamo vrste profesionalnih ansamblov, po katerih bi se ljubiteljske skupine lahko zgledovale, področje ne premore  profesionalnih, formalno izobraženih koreografov, glasbenih aranžerjev ... Dejavnost namreč v celoti sloni izključno na ljubiteljih – od koreografov, umetniških vodij, avtorjev glasbenih priredb, mentorjev, strokovnega kadra, kostumografov!«

Zato Tjaša Ferenc Trampuš izpostavlja izredno pomembno vlogo mentorjev otroških folklornih skupin: »Vodje otroških folklornih skupin so tako pogosto v eni osebi vse: koreografi, kostumografi, pripravljajo glasbeno priredbo, pripravljajo otroke plesno, jih učijo petja, se ukvarjajo z z glasbeno zasedbo. Poskrbijo, da mladi instrumentalisti odigrajo vsako noto, da v živo odigrana glasba dobro podpira vsak plesni korak, da je petje tehnično čisto, interpretacijsko ustrezno, v skladu z zgodbo, ki jo želijo prikazati, da je vsak plesni korak doživet, da so plesalci vsak zase, v paru in kot skupina, usklajeni, da so vsaka spletena kitka, hlače, srajca, obleka, predpasnik na mestu.... in da se vsem zahtevam in visokim merilom navkljub, otroci ob tem zabavajo, da v vsem tem uživajo.«

Dodaja še, da folklorne skupine z dobrimi mentorji pogosto predstavljajo tudi varno mesto za otroke: » Folklorna skupina pomeni tudi krog ljudi, kjer se otroci čutijo sprejete, se zdravo socializirajo, dobijo občutek pripadnosti. Otroci se nevede učijo odgovornosti do sebe, drugih, učijo se prilagajanja, tolerantnosti, solidarnosti, hitrega razmišljanja, izboljšujejo si samopodobo. Že v rani mladosti dobijo priložnost stati na velikih odrih, pred množico ljudi. Vse to in še več so neprecenljive izkušnje, ki jih pogosto ne da nobena šola ali katera druga dejavnost. To je ogromna življenjska popotnica …«

foto: Vladimir Bogovčič

Med nastopajočimi na državnem srečanju je bila Otroška folklorna skupina Šentlora z OŠ Šentjernej, ki jo vodi Maja Miklavž Sintič. Kot je povedala, jim uvrstitev na državno raven pomeni zelo veliko, vendar ne le zaradi samega uspeha ali priznanja, temveč predvsem zaradi poti, ki jo skupina prehodi od vaj do območnega, regijskega in državnega srečanja.
»Otroci res doživijo in vidijo, kako se je vredno truditi, kakšni premiki se zgodijo iz ene stopnje v drugo in kako pri tem napredujejo,« je povedala Maja Miklavž Sintič. Po njenem mnenju so takšna srečanja dragocena oblika izobraževanja tako za otroke kot za mentorje, saj se ob opazovanju drugih skupin veliko naučijo, hkrati pa dobijo navdih in motivacijo za nadaljnje delo.

Otroška folklorna skupina Šentlora deluje kot šolska interesna dejavnost, pri čemer ima, kot je poudarila Maja Miklavž Sintič, pomembno vlogo tudi podpora šole. »Moram poudariti, da se vse da, če se hoče in če ima v prvi vrsti mentor ljubezen do tega izročila ter jo prenaša na otroke. Potem sta pomembni predvsem notranja volja in želja – in potem se vse zmore.«
Ob tem je dodala, da delo v folklorni skupini ne prinaša le uspehov, temveč tudi padce in razočaranja, ki pa ne smejo ustaviti ustvarjalnega procesa. »Če je naša goreča želja, da delamo na tem področju, se bomo potrudili, da bomo napake tudi popravili. Tako vzgajam tudi otroke,« je povedala.

Maja Miklavž Sintič je ob tem širše opozorila, da bi si folklorna dejavnost v slovenskem prostoru zaslužila pomembnejše mesto in več sistemske podpore. Hkrati pa je posebej izpostavila podporo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. »Moram pohvaliti podporo Javnega sklada, saj delujemo pod njihovim okriljem. To moram res izpostaviti na vseh nivojih – da to funkcionira zelo dobro,« je še dodala.

foto: Vladimir Bogovčič

Za Starejšo otroško folklorno skupino Vidovo, KD Vidovo, ki jo vodita Maja Gjerek in Neja Kristan, nastop na državnem srečanju ni pomenil le priznanja, ampak tudi potrditev večletnega dela z otroki, ki s folkloro odraščajo že od malih nog.

»Celo leto se trudimo in vadimo za ta dosežek, tako da smo zelo srečni, da smo lahko tukaj,« je povedala Maja Gjerek. Da je za uspehom večletno delo, je poudarila tudi Neja Kristan: »Ne samo, da se celo leto trudimo, več let smo se trudili. Otroci so pri nas res že od čisto majhnih nog, tako da se je res poplačal ves trud in smo zelo ponosni.«

foto: Vladimir Bogovčič

Mlajša otroška folklorna skupina KUD Študent Maribor je v Šentjernej pod vodstvom Lije Jaušnik prinesla energijo številčne otroške zasedbe, pri kateri se trud skozi leto meri v vajah, potrpežljivosti in piljenju korakov.

»Meni kot mentorici to pomeni zelo veliko, saj se s tem dokažemo, da smo skozi leto vložili veliko truda in veliko časa v to, da pilimo korake,« je povedala Lija Jaušnik.

Pri tako veliki skupini pa je del procesa tudi sprotno premagovanje izzivov, ki jih prinašata številčnost in različna starost otrok. »Velik izziv je to, da je velika masa otrok, pa tudi različne starosti, ampak mislim, da nam noben izziv ni tako velik, da ga ne bi mogli premagati,« je še dodala Lija Jaušnik.

foto: Vladimir Bogovčič

Svoje mesto med izbranimi skupinami je v Šentjerneju dobila tudi Mladinska folklorna skupina Dragatuš, ki jo vodijo Nika Kuzma, Neža Barič in Judita Ilenič Kopač.

O pomenu uvrstitve na državno srečanje je Neža Barič, ena od vodij skupine, povedala: »To je za nas prvič, da je Mladinska folklorna skupina Dragatuš prišla na državno srečanje. Lani smo dosegli državni nivo, ampak se nismo predstavili na državnem srečanju, tako da mislim, da je to za otroke in za nas en velik dosežek.«

Ob vprašanju, s kakšnimi izzivi se folklorne skupine srečujejo danes, pa je izpostavila: »V trenutnem okolju imamo preveč stvari, tudi naši otroci so večinoma povsod – gasilci, folklora, glasbena šola. Zdi se mi, da je trenutno največja težava spraviti vse na vaje.«
Ob tem je dodala, da otroci sicer radi prihajajo, a je usklajevanje obveznosti vse zahtevnejše: »Drugače radi hodijo, nimamo težav s tem, ampak zasedenost se mi zdi največja težava. Taki časi so, da smo vsi povsod.«

Da otrokom folklorna dejavnost pomeni tudi druženje, prijateljstvo in veselje do nastopanja, je povedal tudi mladi folklornik Samo Željko: »Ful mi je lepo nastopat in to, ko plešemo skupaj. Vesel sem za to priložnost, ko smo šli na državno, in komaj čakam, da bomo nastopali.«
Kot je dodal, pri folklorni skupini vztraja predvsem zato, ker rad pleše in ker mu veliko pomeni skupina: »Rad plešem, všeč mi je v družbi prijateljev in tudi drugih folklornikov. Z njimi sem se spoznal že leta 2017, ko smo začeli.«

foto: Vladimir Bogovčič

Otroška folklorna skupina OŠ Janka Glazerja in Vrtca Ruše, ki jo vodita Simona Waldhütter in Anita Vavh, v Rušah deluje že 22 let.

O pomenu uvrstitve na državno srečanje je Simona Waldhütter povedala: »Mi smo že 22 let skupina v Rušah in vsako leto, če nam uspe več kot območno oziroma regijsko srečanje, smo zelo veseli. Državnega pa smo še posebej veseli. To pomeni, da se nam poplača celoleten trud, da smo na pravi poti.«

Ob tem je poudarila, da se pravi pomen dosežka pogosto pokaže šele po koncu vsega dogajanja: »Danes je lep dan tu v Šentjerneju, ampak vseeno prihajamo od daleč, obremenitev je zelo velika. Nagrada in zavedanje, da je to res sam vrh in res dosežek, prideta komaj zvečer, ko ležemo v posteljo. Žal se moramo mentorice velikokrat same potrepljati po rami: bravo, to si naredila zelo dobro.«

Ob vprašanju, s kakšnimi izzivi se srečujejo skozi leto, je izpostavila, da je nastop le zadnji, najlepši del procesa: »Najlepše je priti in se pokazati, ampak iz dneva v dan prihaja do novega izziva, nove težave, novega problema, ki ga je treba premostiti.«
Pri delu z najmlajšimi, vrtčevskimi folklorniki je po njenih besedah pomembno veliko več kot le pripravljen program. »Sploh mi, ki se ukvarjamo z mlajšo populacijo, se zelo veliko ukvarjamo s tem, ali bo otrok sploh pri volji, ali bo dovolj naspan, sit ali žejen.« je povedala Simona Waldhütter.

Kot je dodala, je zato pred nastopom ključna tudi energija vodij in spremljevalcev. »Vsako jutro pred nastopom se moramo vodje in spremljevalci skupine zelo potruditi in zbrati vso energijo, da zmoremo vsakega otroka obdržati pri koncentraciji, ker jih je veliko –  40 –, zmotivirati, da sfokusirano in dobro opravijo nastop in da so potem res veseli tudi oni, ne samo me.«

foto: Vladimir Bogovčič

Mladinska folklorna skupina OŠ Veržej, ki jo vodi Mateja Žalik Rus, je na državnem srečanju predstavila splet o domačem izročilu – varuhu narcis, Leščačku, in Fünkešnicah.

O pomenu uvrstitve na državno srečanje je Mateja Žalik Rus povedala: »Zelo smo ponosni, saj je to velik uspeh za našo šolo. Predvsem pa smo veseli, da lahko našo zgodbo, našo legendo kraja, torej Veržeja, ponesemo tudi širše po Sloveniji.«
O izzivih pri delu s šolsko folklorno skupino je dodala: »Izziv je prav gotovo motivirati plesalce, da se sploh priključijo krožku in da se udeležujejo vaj. Mi imamo vaje kot krožek na šoli in to je včasih po sedmih šolskih urah zelo naporno.«

Kljub napornemu ritmu učence po njenih besedah pri folklorni skupini zadržijo dobro zasnova nastopa in povezanost v skupini: »Res kapo dol vsem plesalcem, ki še najdejo energijo. Zdi se mi, da jih na koncu pritegne zgodba, pa tudi družba. Zelo so se med sabo povezali.«
Pomembna je tudi povezava z lokalnim okoljem. »Fajn je tudi, da imamo v našem kraju lokalno skupino, ki deluje v okviru društva in je zelo uspešna, tako da otroci že ciljajo naprej, da se po osnovni šoli priključijo tudi tamkajšnji lokalni skupini,« je še povedala Mateja Žalik Rus.

foto: Vladimir Bogovčič

Dolgoletna folklorna tradicija KUD Študent Maribor se nadaljuje tudi pri mladih generacijah. Mladinsko folklorno skupino KUD Študent Maribor, ki jo vodita dr. Aleksandra Petrovič in Marko Pukšič, na državna srečanja vodi jasna želja po kakovostnem delu, napredku in ohranjanju folklornega izročila.

»KUD Študent ima že dolgoletno tradicijo. Je ena izmed najboljših odraslih folklornih skupin na Slovenskem in seveda k temu stremimo tudi pri otroški oziroma mladinski skupini,« je povedal eden od vodij skupine. Kot je dodal, je uvrstitev na državno srečanje zanje vsako leto pomemben cilj: »Vedno se veselimo, če smo izbrani, in kam potem potujemo.«

O izzivih, ki spremljajo delo večje folklorne skupine, pa je povedal: »Izzivov je vedno ogromno. Kadar so skupine velike, je treba najprej dobiti skupaj vse glasbenike, sploh ko imaš večjo glasbeno zasedbo.« Ob tem je izpostavil še usklajevanje različnih obveznosti mladih: »Nekateri glasbeniki so že srednješolci, nekateri osnovnošolci, in usklajevati vse aktivnosti z vsemi plesalci je vedno težava.«

Kljub temu v skupini na takšne situacije gledajo predvsem kot na sprotne izzive. »Mi po navadi govorimo, da težav nimamo, ampak so to vedno izzivi, ki se sproti rešujejo,« je poudaril. Tudi zato otroke pripravljajo na spremembe in prilagajanje: »Navajeni morajo biti na spremembe – na spreminjanje pozicij, na to, da nekdo nadomestno vskoči namesto koga drugega, da je kdo v rezervi in tako naprej.«

Svoje doživljanje državnega srečanja je strnil tudi plesalec Jure Kolar: »To mi zelo veliko pomeni. Veliko smo vadili, veliko truda smo vložili in to je naš rezultat, da smo res tukaj.« O tem, zakaj pleše pri skupini, pa je povedal: »Zaradi prijateljev, pa fajn se imamo, super je, ohranjamo slovensko kulturo, pa zelo super se imamo na turnejah in takšnih dogodkih, kot je danes.«

foto: Vladimir Bogovčič

Pri Starejši otroški folklorni skupini Šleka Pac OŠ Jožeta Hudalesa Jurovski Dol, ki jo vodi Barbara Waldhütter, se za nekajminutnim nastopom skriva skoraj leto dni razmišljanja, vaj, prilagajanja in iskanja prave odrske podobe.

»Posebni so občutki. Nagrajeni smo za celo leto trdega dela, ogromno vaj, razmišljanja. Ni tako enostavno eno tako zasnovo narediti. Ko enkrat vidiš na odru, izgleda preprosto, ampak da to tako zgleda, je treba kar veliko dela,« je povedala Barbara Waldhütter.

Proces se, kot je poudarila, ne začne tik pred nastopom, temveč veliko prej: »Jaz sem o letošnji koreografiji razmišljala že od junija lani. To ne gre z danes na jutri, se ne zgodi v enem mesecu ali dveh. Najprej daš to na papir, razmišljaš, kaj bo šlo skupaj, rišeš, potem pa, ko začneš to postavljati na oder, ko učiš otroke, včasih ne gre. Vidiš, da si si nekaj drugače zamislil, potem spet spreminjaš.«

Kljub napornemu procesu pa je zanjo prav to bistvo ustvarjanja v folklorni dejavnosti. »Jaz to rada delam. Meni je folklora užitek, že od mladih let. To je neka ustvarjalnost. Vmes včasih obupaš, pa bi najraje rekel, da ne moreš več, ampak na koncu se splača – sploh ker so otroci potem navdušeni in komaj čakajo, da se predstavijo,« je še povedala Barbara Waldhütter.

Svoje doživljanje državnega srečanja sta strnili tudi plesalki Pija Črnčec in Ema Lavrenčič. »Meni to veliko pomeni, ker smo res veliko truda vložili v vsako vajo. Imeli smo več zaporednih vaj, veliko prostega časa smo vključili v to in sem zelo ponosna na nas. Hvaležna pa sem tudi naši mentorici, da smo se sploh lahko preizkusili na odrih,« je povedala Pija Črnčec. Ema Lavrenčič je uspeh povezala tudi s ponosom na domači kraj: »Meni je to kot neka potrditev, da smo res dobri, tudi če prihajamo iz malega kraja, in da znamo pokazati, da je lahko tudi mali kraj tako dober v takih stvareh.«

Za Pijo Črnčec je folklorna dejavnost tudi način, kako lahko mladi nekaj naredijo za svoj kraj: »Meni folklora pomeni kulturno dediščino. Da lahko pomagaš svojemu kraju, da se pokaže, da pokažemo, da nismo tako mali kraj po naših uspehih, da pokažemo svojo kulturo, da se izrazimo in da lahko naredimo nekaj za našo občino, za naš kraj.«

Ema Lavrenčič pa je s folklorno dejavnostjo že dolgo odraščala: »V folklorni skupini sem že od takrat, ko mi je bila folklora ponujena, skoraj celo osnovno šolo in vrtec. To zelo rada počnem, ker je to en del mene. Res rada plešem, na odrih se zelo sprostim in mi to res ogromno pomeni.«

Ringaraja 2026 je v Šentjerneju znova pokazala, da otroška folklorna dejavnost ni le ohranjanje ljudskega izročila, temveč živ prostor druženja, ustvarjalnosti, vztrajnosti in ponos. Za nastopi otrok stojijo meseci vaj, predano delo mentorjev, številni izzivi in veliko ljubezni do folklorne dejavnosti. Prav zato Ringaraja ostaja eden tistih prostorov, kjer otroci ne le nastopajo, ampak skozi ples, pesem, glasbo in zgodbe začutijo, da so tudi sami pomemben del slovenske kulturne krajine.

Za pomoč pri izvedbi dogodka se zahvaljujemo Občini Šentjernej in KC Primoža Trubarja Šentjernej.

Dodatne informacije

Tjaša Ferenc Trampuš svetovalka za folklorno dejavnost JSKD T: (01) 24 10 533 E: tjasa.ferenc@jskd.si