Primorska

Dobrovo v Goriških Brdih, Viteška dvorana na Gradu Dobrovo

petek, 25. novembra 2016 ob 20.00

Strokovni spremljevalec Ambrož Čopi

 

Kulturno društvo MoPZ Srečko Kumar, Kojsko

zborovodja: Bogdan Kralj
povezovalec sporeda:  Robert Marc

VINSKE ŠTORJE

avtor sporeda: Bogdan Kralj

 

Anton Schwab (1868–1938): VINSKA (Ivan Resman)
Glasbena matica

Wolfgang Amadeus Mozart (1756–1791): VINSKI KANON  (Canone del vino)
prepis

NIKDAR NE BOM POZABIL (slovenska ljudska)

Danilo Bučar (1896–1971): MAJOLČICA (Cvetko Golar)
ZKOS/JSKD

Ignacij Ota (1931–2001): KOD S`PA HODIL (Ljudska)
ZSKD Trst

Ubald Vrabec (1905–1992): BRATCI VESELI VSI (Ljudska)
Prosvetni servis

 

Obrazložitev teme (avtor Bogdan Kralj):
Vino in vinska trta sta za Brice izrednega pomena tako z gospodarskega kot družabnega in nenazadnje tudi z kulturnega gledišča. Pomenita jim smisel življenja  in jim dajeta življenjsko energijo. Pravijo, da se Bric pri vsaki od trt vsako leto ustavi vsaj devetnajstkrat. Lahko si mislimo, koliko časa briški kmet preživi v vinogradu ob tisočih trt. Zato se ne gre čuditi, kakšno spoštovanje ima do vina in kakšno ljubezen prelije v njegovo dodelavo. Projekt, kot smo si ga zamislili, predstavlja nekak sprehod skozi pesmi:  Začne se zgodba o  prijateljih ki se zberejo skupaj (to sladko zlato vince je zbralo bratce nas), sledi himna vinu (viva il vino), spomin na očeta (Nikdar ne bom pozabil očeta svojega …),nato najprej ljubezen (Majolčica) in nato kreganje z ženo (Kod s pa hodil) in na koncu zopet veselje (Bratci veseli vsi). Pri izbiri skladb smo upoštevali pretežno primorske skladatelje (razen za Mozarta nismo prav prepričani …).


Mešani pevski zbor Cominum, Komen

zborovodkinja: Ingrid Tavčar
klavir: Anja Tavčar
trobenta: Gregor Rogelja
tolkala: Tadej Rogelja

GLASBA BREZ BESED

avtorica sporeda: Ingrid Tavčar

 

Lorenz Maierhofer (1956): FANFARE A CAPELLA (vokaliza - Lorenz Maierhofer)
Helbling

Karl Jenkins (1944): ADIEMUS (vokaliza - Karl Jenkins)
Boosey & Hawkes

Loreena McKennitt (1957)/Jon Washburn (1942: TANGO TO EVORA (vokaliza - Jon Washburn)
Walton Music

Henry O. Millsby (1956): WELCOME IN BLUE (vokaliza - Henry O. Millsby)
Helbling

 

Obrazložitev teme (avtorica Ingrid Tavčar):
V zborovski glasbi smo vajeni, da se pri interpretaciji skladb v veliki meri osredotočamo na besedilo – le-to nam pomaga pri razumevanju glasbenega teksta in fraz ter nas vseskozi vodi pri tem, na kakšen način naj določena mesta v skladbi izvedemo. Nedvomno je to lahko prednost. Kaj pa, ko partitura nima smiselnih besed? V tem primeru postane naš pevski aparat bolj podoben ostalim glasbilom; v ospredju so melodične linije, harmonije in ritem, ki skupaj z barvo, dinamiko in agogiko ustvarijo glasbeno celoto. Besedilo, ki navadno pomeni prednost, nas lahko ovira pri bolj prvinskem doživljanju in izvajanju glasbe. Glasba brez besed nas vabi, da se ji popolnoma predamo in ob njej doživljamo čustva in občutja, ki so v nas globoko skrita in jih pravzaprav ne moremo ubesediti. Osvobojeni besednih spon se potopimo v svet ritmov in harmonij, sproščeno zaploskamo, tlesknemo s prsti, telo se kar samo želi zazibati v plesni korak. Za nocoj izbrani repertoar vsebuje dela sodobnih, še živečih skladateljev. Z vami želimo deliti tisto, kar smo odkrivali in doživljali ob teh skladbah: veselje in navdušenje pri Fanfarah a capella, skrito povezovalno moč v skladbi Adiemus, melanholično razpoloženje, ki nas preplavlja v ritmih Tanga to Evora, nazadnje pa lahkotnost in igrivost v sproščujoči Welcome in blue. Odpotujte z nami v svet glasbe - brez besed!


Sekstet Sonček, Pivka

vodja skupine: Matej Penko
kitara: Blaž Lamovec
povezovalec sporeda: Pavle Ravnohrib

LJUBEZEN NEŠTETA, NIKOLI IZPETA

avtor sporeda: Matej Penko

 

Ubald Vrabec (1905–1922): MLADA (Stanko Vuk)
ZKOS/JSKD

Ambrož Čopi (1973): LJUBIM (Feri Lainšček)
Astrum

Rado Simoniti (1914–1981): V NEDELJO POPOLDNE (Ludvik Zorzut)
Naši zbori, ZKOS/JSKD

Viktor Mihelčič (1913–2010): DALEČ NEKJE (Slavko Jug)
Naši zbori, ZKOS/JSKD

Urban Koder (1928)/Tadeja Vulc (1928): CVETJE V JESENI  
neizdano


Obrazložitev teme (avtor Peter Tomšič):
Kaj je lepšega kot slaviti ljubezen v njenih brezštevilnih izrazih - od prijateljske in starševske, vihrave in mladostniške, prek erotične, strastne in globoke v tistih najlepših letih, do zrele v vseh njenih ontoloških in metafizičnih razsežnostih! Sončki smo izbrali  šopek petih skladb, ki so vsaka zase lahko visoka pesem ljubezni, skupaj pa njena hvalnica, ki naj nikoli ne izzveni, kajti ljubezen, ki je ni, najbolj boli … Mlada drhti, ostaja nezrel sad, njene ustnice so na dan, ki jo je prebudil, ostale nepoljubljene in spregledane. Ljubim je prebujena, v plimi nore želje ujeta appassionata … V nedeljo popoldne, ja,  takrat pa pojdeva v gorco! Pogledat, če grozdje zori in srček gori. Daleč nekje … da, tam daleč še sije sonce in češnje cveto, tam je pomlad in so spomini … In danes? Vse mehkeje se naju polašča domotožje, pri tem rase, kar naju ločuje, naju združuje. Zato je cvetje v jeseni tako drugačno in lepo. In ruj pred prihajajočo slano tako poln strasti in ljubezni! Šopek skladb bo z izbranimi verzi Maje Haderlap in Cirila Zlobca povezoval igralec Pavle Ravnohrib.


Vokalna skupina Elum, Postojna

zborovodkinja: Karolina Repar
klavir: Blaž Podobnik

ZALJUBLJENA V MLADOST

avtorica sporeda: Karolina Repar

 

Rok Golob (1975): DOBER DAN, ŽIVLJENJE! (Tone Pavček)
neizdano

Jure Robežnik (1933)/Janko Avsenak (1933): MLADE OČI (Dušan Velkaverh)
neizdano

Andrej Makor (1987): KAM HITIŠ (Mila Kačič)
Astrum

Tadej Vasle (1968): MOJ MALI JE OPASAN (Tatjana Matejaš Tajči)
neizdano

 

Obrazložitev teme (avtorica Tjaša Blaško):
Mladost je kot cvet. Najprej je sramežljiv in se plaho ozira v svet, potem pa se razcveti v vsej svoji lepoti. Ko mine začetna plašnost, postane razigrana in živahna. V svet se ozira z velikimi očmi, ki so polne radovednosti in zanimanja. Pridejo dnevi, ko mladostne oči vidijo vse v sivi barvi, ampak tudi takrat čez nekaj časa posije sonce in že mladost zopet uzre pisane barve. Tako jo doživljamo tudi pevke vokalne skupine Elum. Mladost je temeljna glina našega delovanja, ki se izraža skozi iskrice v očeh, smeh in glasbo. V žaru mladosti pozdravljamo življenje in mu kličemo Dober dan! z besedami Toneta Pavčka in glasbo Roka Goloba. Pozdravljamo solze, upe in norost in pesem in ljubezen, ki nam jih življenje v tem čudovitem obdobju nosi na pot. Skozi mlade oči gradimo svet, ki je pred nami in nas še čaka. V tem svetu ima vsaka od nas ob sebi tistega enega, s katerim deli svoje obzorje, v katerega stremi. In skupaj hitiva skozi mladost, smejoč se, brez oziranja nazaj, in brez misli, kako dnevi prehitro bežijo. A kot je mladost ranljiva sama, je ranljivo vsako mlado srce. Vsako ljubi v presežnikih in vsako trepeta. Mladost je nerazdružljiva z iskrivo, iskreno ljubeznijo. In čeprav ta morda ni vedno in morda ni povsod, “Naj mir pronica vate, ker je nekje srce, ki bije zate,” pravi  Mila Kačič. Kajti mladost brez ljubezni je kot metulj brez kril. Kako naj pojemo o mladosti, če ne pojemo o svoji ljubezni? O mladostniških simpatijah, ki nam spodnesejo tla pod nogami? O tistih, ki nam mešajo glavo? Tako 11 mladih deklet opeva tisti najlepši čas, v katerem bi vsak najraje ostal. Saj je konec koncev vsak od nas zaljubljen v mladost.


Moški pevski zbor Pobje, Črni vrh na Idrijo

zborovodkinja: Veronika Škedelj
povezovalka sporeda: Petra Rupnik

OGNJA PREPOLN

avtorici sporeda: Veronika Škedelj, Petra Rupnik

 

Ciril Pregelj (1887–1966): BORI ŠUMIJO (Srečko Kosovel)
Naši zbori, ZKOS/JSKD

Vinko Vodopivec (1878–1952): Kraška Jesen (Srečko Kosovel)
ZKOS/JSKD

Alojz Srebotnjak (1931–2010): BORI (Srečko Kosovel)
ZKOS/JSKD

Andrej Makor (1987): KOT V SOLZAH OPRANO (Smrt I, Smrt II) (Srečko Kosovel)
neizdano

 

Obrazložitev teme (avtorica Petra Rupnik):
V času, ko se sodobni svet seseda pod težo lastnega (ne)uspeha, sta Srečko Kosovel in njegova misel bolj aktualna kot kadarkoli. Letos, ko obeležujemo že 90. obletnico njegove smrti, se skozi repertoar skladb, ki smo jih izbrali, izrazito kažejo nasprotja, ki so ga begala in težila v njegovem času in prostoru: ustvarjalna sila lastne mladosti in popoln brezup; brezbrižno obilje vladajočih elit in stradanje množic; vdanost v usodo in junaški upor, lahko bi rekli tudi poziv k aktivizmu, ki veje iz njegovih besed. Vsa nasprotja, ki jih je izživel Kosovel, tudi danes mučijo mladega človeka Evrope, ki svojo pot začenja v optimizmu, z globokim vdihom lastne samozavesti (Bori šumijo), zre v navidezno obilnost svojih idealov in prihodnosti (Kraška jesen), nato pa se sooči z realnostjo časa, begom za boljši kruh v tuje kraje in države, kjer ga – begunca, mučijo vprašanja o svetu, družini, lastni zibelki, ki jo je pustil za seboj (Bori), ter se ukloni minljivosti in odrešitvi, ki naj bi prišla od drugod (Smrt I., II.). Omenjen izbor zapetih skladb dopolnjuje recital simbolno najmočnejših verzov Kosovelove Ekstaze smrti, v kateri je zaobjeto aktualno stanje Stare celine, uporniška Rdeča raketa in Predsmrtnica, v kateri se mlad evropski človek zave, da „ognja prepoln, poln sil, neizrabljen k pokoju bo legel“. Kosovel in njegovo videnje časa ter hotenj nas, „ki radi živeli bi večno“, je na simbolni ravni tako jasno, da z gotovostjo lahko rečemo, da se je njemu želja po večnosti uresničila.


Oktet Aljaž, Pobegi

vodja skupine: Matej Lazar
povezovalke sporeda: Alenka Rušt, Melita Mittendorfer, Jasmina Lazar Križman in Leonida Tuljak

ŠENTIMENT

avtor  sporeda: Rudi Bučar

 

Rudi Bučar (1978): KEMU SI DALA ROŽICE (istrska ljudska)
Celinka

Rudi Bučar (1978): MOJA ZA ZMERON (Zmeron moja) (Rudi Bučar)
Celinka

Rudi Bučar (1978): TRAJNANANINANENA (istrska ljudska)
Celinka

Rudi Bučar (1978): 3 x 7 (istrska ljudska)
Celinka

Rudi Bučar (1978): SEN ZNALA JES (Rudi Bučar)
Celinka

 

Obrazložitev teme (avtorja Rudi Bučar in Oktet Aljaž):
Oktet Aljaž z znanim kantavtorjem Rudijem Bučarjem sodeluje že kar nekaj časa. Skupaj z Rudijem so pevci sestavili tudi program, ki ga bodo izvajali na letošnjih Sozvočenjih. Rdeča nit programa je najlepše čustvo ali po istrsko šentiment. To je ljubezen. Zato smo kot naslov programa izbrali prav to istrsko besedo. Druga stvar, ki povezuje izbran program je prav Istra. Iz Istre prihaja Oktet Aljaž in iz Istre prihaja tudi Rudi, ki je tudi avtor vseh skladb. Ta dva elementa bosta poslušalcem pričarala pravo istrsko podoknico.


Dekliški pevski zbor Pueri Cantores, Tolmin

zborovodkinja: Barbara Kovačič

POMLAD SE MENI LUŠNO ZDI

avtorica sporeda: Barbara Kovačič

 

Thomas Morley (1557–1603): NOW IS THE MONTH OF MAYING (Thomas Morley)
G. Shirmer

Rado Simoniti (1914–1981): POMLAD (iz Ljutomera, iz Štrekljeve zbirke)
JSKD

Eriks Esenvalds (1977): SPRING, THE SWEET SPRING (Thomas Nashe)
Musica Baltica

KATJA GRUBER (1966): ZVONČKI IN TROBENTICE (Tone Roš)
neizdano

Obrazložitev teme (avtorica Barbara Kovačič):
upanje, v naravi se življenjski cikel znova začne, vse vzbrsti, ptice čisto posebno žgolijo, mladenič in mladenka se iskrivo spogledujeta in ni narobe, če rečemo, da se svet vsako pomlad pomladi. Glasba vedno išče najbolj čustvene vsebine, da jih lahko izpove na svoj način. Pomlad, ko sicer prevladuje čustvo ljubezni, je zato pogosta tema. Nešteto pesmi se rojeva iz tega izvira, včasih so objete v pisan šopek cvetlic, drugič ovite v hrepenenje in strast, tretjič odločno žarijo kot simbol upanja, da je življenje najvišja danost, pravzaprav vse, kar imamo. In v življenju je ljubezen, ta pomladanska sapica, ki nas v hipu spremeni v rahla in nežna bitja, edina prava sila, za katero se je potrebno truditi in tudi žrtvovati. Skladatelji vseh dob so po svoje častili ta letni čas, čeprav so bili vzgibi lahko različni. V modernejšem času je pomlad v najvišjo vrednoto narave povzdignila renesansa. Človek in umetnik sta ponovno odkrila čarobnost narave, njeno božansko moč, obenem pa se je vedno bolj začela uveljavljati misel, da je tudi človek samo del tega čudeža, da je del narave in da je pomlad tudi njegov intimni, notranji letni čas. Verjetno ni skladatelja, ki bi te vzgibe spregledal in ne bi ustvaril vsaj preproste pesmi na tako »vižo«. Pesmi, ki jih pojemo danes, so krasne znanilke pomladi. Marsikaj je povedano zelo preprosto, pomlad je tudi letni čas pesništva, zato je vsako misel potrebno sprejeti tudi kot metaforo, ki nam pripoveduje globoke misli, ali kot beremo v Minattijevi pesmi:

»O, v mladih brezah je tisoč sanj,
pomladi in zastrtih smehljajev,
kot v pravljicah Tisoč in ene noči
iz daljnih, prečudnih krajev.

O, v mladih brezah je tisoč življenj
za vse tiste, ki ne znajo živeti
in le mimo življenja gredo
kot slepci in zagrenjeni poeti.«

 

 

 

Dodatne informacije

 

Mihela JAGODIC

samostojna strokovna svetovalka za vokalno glasbo
T: (01) 2410 525
F: (01) 2410 536
E: mihela.jagodic@jskd.si

 

 

 

finale