GLASBA / REGIJSKA TEKMOVANJA / SOZVOČENJA 2016


 

SOZVOČENJA 2016

7. REGIJSKI TEMATSKI KONCERTI

SREDNJEŠOLSKIH IN ODRASLIH PEVSKIH ZASEDB

S SKLEPNIM KONCERTOM V SLOVENSKI FILHARMONIJI

 

FINALE


Koncert v počastitev svetovnega dneva zborovskega petja 2016
- osrednji slovenski koncert z izbranimi zbori, ki izvajajo tematsko zaokrožene sporede

Sobota, 10. decembra 2016 ob 18.00

Ljubljana, dvorana Marjana Kozine, Slovenska filharmonija

 

Venezuelski skladatelj Alberto Grau je na generalni skupščini svetovne zborovske zveze IFCM, ki je bila med II. Svetovnim simpozijem zborovske glasbe v Helsinkih leta 1990, predlagal praznovanje mednarodnega dneva zborovskega petja. Od takrat je sodelovalo že več kot 15.000 zborov in milijoni pevcev.
Osnovni namen dneva zborovskega petja je poudarjati, da v glasbi ne iščemo le oblikovne popolnosti in poustvarjalne lepote, temveč z združenimi močmi slavimo solidarnost, mir in razumevanje.
Praznovanju se bomo pridružili tudi v Ljubljani na predvečer, 10. decembra ob 18.00, s sklepnim koncertom Sozvočenj; cikla tematsko oblikovanih zborovskih regijskih koncertov iz vseh slovenskih pokrajin, katerih namen je spodbujanje zanimivejših koncertnih sporedov. Regijske koncerte, ki so potekali od 13. do 26. novembra 2016, so spremljali priznanji slovenski zborovodje Ambrož Čopi, Danica Pirečnik, Marko Vatovec in Sebastjan Vrhovnik.


Za sklepni koncert so izbrali najbolj zanimive zasedbe, ki so prepričljivo predstavile zelo zanimive sporede z izvirnimi idejami, manj izvajanimi skladbami in različnimi glasbenimi žanri.

 

Vokalna skupina BeleTinke, Beltinci

BeleTinke

Zborovodkinja: Tjaša Šimonka

BISTVO ŽENSKE LJUBEZNI,
Avtorica sporeda: Tjaša Šimonka

Tadeja Vulc (1978): JAZ BI RAD CIGAJNAR BIL (slovenska ljudska)
Astrum
Ambrož Čopi (1973): JAZ SEM GOLOBIČICA (ljudska iz Bele krajine)
Astrum
Ambrož Čopi (1973): DAJTE NOVICI NA KOLAČ (slovenska ljudska iz Sv. Petra v Istri)
Astrum
Uršula Jašovec (1986): COPRNICA ZOFKA (Svetlana Makarovič)
neizdano

Obrazložitev teme (avtorji Tjaša Šimonka, Boštjan Rous in Tjaša Sobočan)
Pripravile smo zgodbo o ženski podobi v ljubezni. Mlade Tinke se v ljubezni prepoznajo in znajo izkušnje preliti tudi v pesmi. Naši očetje in dedi bi nekoč dejali: »To ljubo stvorenje, za katerim v mladosti vztrepeta srce, moškim nemalokrat pamet vtopi in ga končno iz gospodarja naredi v pohlevnega hlapca … to je ženska.« Takšna je pač ljudska modrost, ki je velikokrat aktualna tudi zdaj. Vse se začne pri osvajanju ženskega srca, kar bomo slišali v pesmi Jaz bi rad cigajnar bil – ko se fant ves vesel šele spogleduje z dekleti in ljubeznijo, nato nadaljuje v njeni izpovedi v pesmi Jaz sem golobičica – ko ga dekle spretno zasuče v svoje skrito nastavljene mreže in … konec. Že sledijo svatbene priprave v pesmi Dajte novici na kolač, ko mlada nevesta zbira darove pred poročnim dnem. Fant se tam resda vesel preda usodi in poroči, a revež ne ve, da bo nevesta šele zdaj pokazala svoj pravi obraz – kar boste slišali v pesmi Coprnica Zofka. Medtem ko ljudska modrost in pesem pripovedujeta iz izkušenj, BeleTinke pravijo, da one že niso take. Ali pač? Prisluhnimo ljubezni.

 

Ženski komorni zbor ČarniCe, Ljubljana

ČarniCe

Zborovodkinja: Monika Fele
Klavir: Sara Rustja Turniški

ŽENSKI ČUSTVENI SVET
Avtorici sporeda: Monika Fele in Lucija Tavčar

Matej Kastelic (1994): SISSTERIX HINALIS (Marjeta Cerar)
neizdano
Anton Lajovic (1878–1960): PESEM DEKLICE (Otto  Julius Bierbaum/Oton Župančič)
Novi akordi
Uroš Krek (1922–2008): PREKMURSKA (ljudsko besedilo)
Naši zbori, SLKD/JSKD
Pierre Passereau (ok. 1509–1547): IL EST BEL ET BON (madrigal)
Hal Leonard Corporation
Andrej Makor (1987): TRI O LJUBEZNI
2. Evokacija (Stano Kosovel)
Astrum

Obrazložitev teme (avtorici Monika Fele in Lucija Tavčar)
Vsaka ženska je naprej punčka. V njen domišljijski svet nas popelje Kasteličev akvarel otroških sanj o strašni poletni noči, ko »zganejo se sence« in poletijo čarovnice. Njihove čarovnije razblini deklica Zarja, ko se skuštrana zbudi in pozabi na sanje. Ko postane dekle, ženska čustva predrami ljubezen. Tokrat jo v barvah strasti pripoveduje sicer ženski glas skozi moško pero nemškega anahronističnega pesnika Bierbauma. Slovenski neoromantik Anton Lajovic, mojster v uglasbitvi čustev, strast podčrta z izrednim klavirskim legatom, ki poslušalcu jemlje dih. 
Da ljubezen ni samo strast, nas spomni Prekmurska. Čustveno izredno nabito ljudsko besedilo bolečino izgubljene ljubezni poveže z materinsko ljubeznijo neporočene matere. O razposajenosti žena ob klepetu o možeh pripoveduje madrigal francoskega renesančnega pisca Passereauja. Spomini na čustva in na pretekle dni življenja v dvoje skelijo predvsem, ko »ni tebe več«, kot pravi Stano Kosovel v Evokaciji, ki ji je melodijo vdahnil Andrej Makor. Poklon ženskemu čustvenemu svetu nas od punčkine rane mladosti popelje do bolečega slovesa od ženske, ki je svoja čustva v življenju delila z bližnjim. »Blagor ženskam«, pravi Alenka Rebula, »ki ne umrejo, samo izginejo kot kruh na mizi. Nenadoma ga zmanjka in nihče od živih ni ostal lačen.«

 

Mešani pevski zbor Pomlad, Novo mesto

Pomlad

Zborovodkinja: Alenka Podpečan

POTOPISNO PREPEVANJE: ZGODBE PETIH KONTINENTOV
Avtorica sporeda: Alenka Podpečan

Henning Sommerro (1952)/Grete Pedersen (1960): BRUREMARSJ FRA VALSØYFJORD/AURE (norveška ljudska poročna koračnica)
Musikk–Husets Forlag A/s, Oslo
Hyo–won Woo: MO–LI–HUA (kitajska ljudska)
Walton Music
Beatriz Corona (1950): PENAS (José Martí)
COACE
Christopher Tin (1976): BABA YETU (molitev Oče naš v svahiliju)
Alfred Music Publishing Co., Inc.

Moses Hogan (1957–2003): DIDN'T MY LORD DELIVER DANIEL? (črnska duhovna)
Hal Leonard Corporation

Obrazložitev teme (avtorici Vanja Švajger, Ana Naranča)
Glasba - jezik, ki ga razume vsakdo, ne glede na raso, starost, spol, vero, kulturo ali pripadnost. Lahko ji rečemo tudi meditacija, ki ima zmožnost, da v ljudeh vzbudi posebna občutenja in poveže na višji ravni. Preko nje so ljudje včasih vzpostavljali stike z višjimi silami, božanstvi in duhovi. Vsaka kultura ima svoj način življenja in razmišljanja, glasba pa je tista, ki vse skupaj poveže v celoto in približa posamezniku, ne glede na to iz kje izhaja. Melodija glasbe posameznega naroda odraža njegovo radost, trpljenje ali upansje. Kitajska pesem Mo li hua govori o jasminovem cvetu, njegovi lepoti, čistosti in spoštovanju do vsega živega. Ukrajinska kolednica Schedryck nas popelje v novoletno praznovanje in želje po dobri letini in blagostanju. Sladba Penas je temperamentna in razgibana ter nam s svojimi ritmičnimi posebnostmi predstavi krhkost posameznika in razmišljanje o kazni in smislu življenja. Pomen našega obstoja, bivanja  in vere v nekaj višjega predstavljata skladbi Didn't my Lord deliver Daniel in Baba Yetu. Lahko bi rekli, da je glasba most, ki povezuje vse narode sveta in preko katere se ljudje lahko začutimo med seboj in vzpostavimo stik drug z drugim.

 

Oktet Aljaž, Sv. Anton, Koper

Oktet Aljaž

Vodja skupine: Matej Lazar
Povezovalke sporeda: Alenka Rušt, Melita Mittendorfer, Jasmina Lazar Križman in Leonida Tuljak

ŠENTIMENT
Avtor sporeda: Rudi Bučar

Rudi Bučar (1978): KEMU SI DALA ROŽICE (istrska ljudska)
Celinka
Rudi Bučar (1978): MOJA ZA ZMERON (Zmeron moja) (Rudi Bučar)
Celinka
Rudi Bučar (1978): 3 x 7 (istrska ljudska)
Celinka
Rudi Bučar (1978): SEN ZNALA JES (Rudi Bučar)
Celinka
Rudi Bučar (1978): TRAJNANANINANENA (istrska ljudska)
Celinka

Obrazložitev teme (avtorja Rudi Bučar in Oktet Aljaž)
Oktet Aljaž sodeluje z Rudijem Bučarjem že kar nekaj časa. Na letošnjih Sozvočenjih se predstavljajo s programom, katerega rdeča nit je čustvo ali po istrsko šentiment. Najlepši šentiment pa je gotovo ljubezen. Zato so svoj  program poimenovali prav s to istrsko besedo.
Drugi element, ki povezuje izbrani program, je Istra. Iz Istre prihaja Oktet Aljaž, iz Istre prihaja tudi Rudi Bučar kot avtor skladb in priredb ljudskih napevov, izvedenih v tem sklopu. Nekatere skladbe so predstavljene na zgoščenki Kantajmo (2014), vendar pa tega dela opusa Rudija Bučarja, sicer enega vidnejših slovenskih kantavtorjev, širše občinstvo še ne pozna toliko. Oktet Aljaž bo svoj in Rudijev Šentiment predstavil tako, kot se za Ištrijane spodobi – s svojim prirojenim temperamentom in hudomušnostjo.

 

Vokalni kvartet Rusalke, Radlje ob Dravi

Vokalni kvartet Rusalke

Vodja skupine: Tadeja Vulc
Klavir: Urška Roškar
Napoved sporeda: Lucija Harum

ČVEKARIJE IZ PERIFERIJE
Avtorica sporeda: Tadeja Vulc

 

Mojca Prus (1982): MOŠKI (Mila Kačič)
Naši zbori, JSKD
Mojca Prus (1982): PRELJUBA MI SOSEDA (ljudska iz Šegove vasi v Loškem Potoku)
neizdano
Samo Ivačič (1974): SVETLEČI ČEVLJI (Simona Kopinšek)
neizdano
Tadeja Vulc (1978): OBREKOVANJE (Sara Praper)
neizdano

Obrazložitev teme (avtorica Sara Praper)
Ženske smo krhka in čuteča bitja. Za svojo duševno blaginjo nujno potrebujemo pretirane čustvene izlive in dramatične izpovedi. V krogu zelo izbranih prijateljic se nam razveže jezik in ubesedijo še tako pregrešne misli. Občutki po takšni seansi so skorajda katarzični. Podoben občutek bi lahko sprožil samo še obisk psihiatra, a se verjetno strinjamo, da je denar bolje vložiti v lasersko odtranjevanje dlak. Rusalke, ponosne lastnice Svetlečih čevljev, se bomo brez dlake na jeziku razčvekale o Moških in se strinjale, da je Obrekovanje preljube te sosede res pomilovanja vredno. S čvekanjem v tri dni, pritlehnim obrekovanjem, retoričnimi vprašanji in nedolžnimi opazkami se bomo sprehodile po jagodnem izboru tem, ki krajšajo odmore v službi, na kavi in še kje.

 

Ženski zbor Carmen manet, Kranj

Carmen manet

Zborovodja: Primož Kerštanj,
godalni kvartet

ZVOK JE BESEDA, BESEDA JE ZVOK
Avtorja sporeda: Barbara Kušar in Primož Kerštanj

 

Karl Jenkins (1944): AMATE ADEA (Karl Jenkins)
Boosey & Hawks
Jaakko Mantyarvi (1963): EL HAMBO DD (Jaako Mantyarvi)
Sulasol
Jan Magne Forde (1962): SAFARI (Jan Magne Forde)
skladateljev arhiv

Obrazložitev teme (avtorica Barbara Kušar)
Ženski zbor Carmen manet  v svojem tematskem sporedu predstavlja dela treh sodobnih evropskih avtorjev, ki se navdihujejo v ljudski zapuščini, glavna skupna značilnost njihovih del pa je besedilo brez smiselnega pomena in popolnoma v funkciji zvočne podobe. Ljudsko izročilo predstavlja stik človeka s sabo in svojimi koreninami. Sodobni občudovalci etnoglasbe pa večkrat zavzamejo globalni odnos do nje in vključujejo prvine drugih kultur. Predstavljamo tri zelo kontrastne skladbe.
Karl Jenkins (1944), po rodu Valežan, je svoj cikel Adiemus–Songs of Sanctuary naslonil na tradicijsko glasbo z različnih koncev sveta in jo spojil s svojo rodno zvočno govorico, pri tem pa za podajanje občutij ustvaril povsem svoj besedilni jezik.  Finec Jakko Mäntyjärvi (1963) je prav tako z  izmišljeno govorico opremil El hambo DD, ki se zgleduje po norveški ljudski glasbi, švedskem ljudskem plesu hambo in, kot sam v šali pravi, zveni kot švedski kuhar iz Muppet Showa in manj vešči ljudski godci. Jan Magne Førde (1962), norveški skladatelj, pa se je navdihoval v afriškem melosu. V skladbi Safari besede brez pomena podpirajo ritmično interpretiranje občutij v afriški savani. Čeprav zelo različne, imajo skladbe še druge skupne značilnosti, kot je podajanje teme med glasovi, izpostavljanje individualizma v skupnosti s solističnimi vložki in odgovarjanjem nanje, tradicijske načine petja  in skupno sporočilo: na začetku je bila glasba.

 

Organizator:

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti
v sodelovanju z
IFCM - International Federation for Choral  Music

 

 

 

 

 

Dodatne informacije

 

Mihela JAGODIC

samostojna strokovna svetovalka za vokalno glasbo
T: (01) 2410 525
F: (01) 2410 536
E: mihela.jagodic@jskd.si

 

 

 

finale