VOKALNA SKUPINA KARINA, KOZINA 
                                                Vodja skupine in avtorica  sporeda: Andreja Tomažič Hrvatin
                        Anja Tavčar, klavir
                      Tjaša Cej in Peter Filipčič, igralca oziroma povezovalca 
                      Ljubezen ostane
                                                Andreja Tomažič Hrvatin (1985): ROŽE JE  NA VRTU PLELA (Simon Gregorčič,  ljudski napev iz Brkinov)
                        neizdano
                      Andreja Tomažič Hrvatin (1985): PRIVID (Danica Pardo)
                      neizdano
                      Tadeja Vulc (1978): JAZ BI RAD  CIGAJNAR BIL (slovenska ljudska)
                        Astrum  
                      Ambrož Čopi (1973): LJUBIM (Feri Lainšček)
                        Astrum
                      Obrazložitev teme (avtorica: Andreja  Tomažič Hrvatin)
                        Besedila štirih skladb tvorijo ljubezensko  zgodbo mladega para, ki je v težkih časih doživel preizkušnjo ločitve. Prva  skladba nam oriše njena občutja zaljubljenosti in žalostnega slovesa od fanta,  ki je odšel po svetu brez nje. Pri drugi skladbi se dekletu v sanjah prikaže  njen dragi, ko ga hoče objeti, se zbudi in zave, da ga ni. Tretja skladba  predstavlja kompozicijski in karakterni kontrast prvima dvema, saj tokrat  nastopi veder lik s pozitivnim pogledom na svet, izvemo njegovo zgodbo,  naposled se fant odloči, da si bo kruh služil z glasbo in petjem ter da bi  najraje živel kot cigajnar. Zave se, da bo srečen kjerkoli, če bo le imel svoje  dekle ob sebi. Zadnja skladba poveže srečen konec dveh zaljubljencev. Prva  skladba je napisana za našo vokalno skupino, tudi druga je nastala izpod peresa  A. Tomažič Hrvatin, sledita dve skladbi uveljavljenih sodobnih skladateljev (T.  Vulc in A. Čopi). Kombinacija priredb ljudskih in umetnih skladb različnih  kompozicijskih stilov zagotavlja pester program, ki se lepo povezuje z zgodbo  in dvema karakterjema na odru. Odrsko predstavitev bosta dopolnila igralec in  igralka, ki bosta ob klavirski improvizaciji skupaj s pevkami predstavila  opisano zgodbo. 
                      
                      MEŠANI PEVSKI ZBOR POSTOJNA 
                                              Zborovodja in avtor sporeda: Matjaž Šček
                      Preproste besede
                                              Ignacij Ota (1931–2001): PRAVIJO  IMETI (Tone Pavček)
                        ZSKD Trst
                      Vilko Ukmar (1905–1991): OPOLNOČI (Srečko Kosovel)
                        ZKOS/JSKD
                      Aldo Kumar (1956): TIHI SO  OBRAZI (Srečko Kosovel)
                        neizdano, noviteta
                      Rado Simoniti (1914–1981): PREPROSTE  BESEDE (Tone Pavček)
                        ZKOS/JSKD
                      Obrazložitev programa (avtorica: Pia de Paulis Debevec)
                        Mešani pevski zbor Postojna si je  naslov sporeda sposodil pri Pavčkovi zbirki poezij in pesmi, ki je hkrati  sestavni del programa. Preproste besede tematsko povezujejo vsebino vseh štirih  pesmi in oba avtorja besedil – Toneta Pavčka in Srečka Kosovela. 
                        Pri obeh pesnikih izražajo odnos do  pravega bistva življenja, ki je pri današnjem človeku velikokrat pozabljeno in  sprevrženo. Pavček v svoji pesmi Pravijo imeti nasproti imetju in uspehu  postavlja življenje samo in ljubezen do življenja. Kosovel v nadaljevanju v  pesmih Opolnoči in Tihi so obrazi izraža optimizem in življenjsko energijo, ki  izhajata iz dobrote ljudi, zaznavanja drobnih radosti in nasmeha. Pavčkova  pesem Preproste besede nadgrajuje in zaključi rdečo nit preproste življenjske  filozofije – za srečo je potrebno le nekaj tako preprostega, kot so kruh,  ljubezen, dobrota … in tišina, v kateri lahko zaslišiš sebe in svoje srce.
                        Ker smo primorski zbor, smo ta  pesniška sporočila povezali z glasbeno ustvarjalnostjo primorskih skladateljev,  naših sodobnikov: Vilka Ukmarja, Rada Simonitija, Ignacija Ote in Alda Kumarja.
                       
                      VOKALNA SKUPINA GLASBENE MATICE VIKRA, TRST, ITALIJA 
                                              Vodja skupine in avtorica  sporeda: Petra Grassi
                        Federico Rossignoli, lutnja
                      Nad temo bo zavladala luč
                      Gregorijanski koral oljčne nedelje: PUERI HEBRAEORUM (sakralno)
                        edizioni Carrara 
                        (trajanje: 1')
                      Guillaume Dufay (1397–1474): LAMENTATIO  SANCTAE MATRIS ECCLESIAE CONSTANTINOPOLITANAE (sakralno)
                        M. A. B. Soloists
                      Thomas Luis de Victoria (1548–1611): UNA HORA (responzorij velikega četrtka)
                        Pro musica studium, Roma 
                      Thomas Luis de Victoria (1548–1611): JESUM  TRADITIT (responzorij velikega petka)
                        Pro musica studium, Roma 
                      Thomas Luis de Victoria (1548–1611): AESTIMATUS  SUM (responzorij velike sobote)
                        Pro musica studium, Roma 
                      Gregorijanski koral MISERERE 
                        Edizione Carrara
                      Obrazložitev teme (avtorica obrazložitve: Petra Grassi)
                      Projekt predstavlja sodobno  uprizoritev liturgije teme (Ufficium tenebrarum) po antičnem obredu, ki mu  lahko od drugega vatikanskega koncila le redko prisluhnemo. Nastop predvideva  izvedbo koralov, žalostinke srednjega veka in responzorijev renesančne  polifonije velikega tedna. Vezna nit programa je kot v prvotnem obredu tema, ki  zavlada nad ljudstvom in kaže na brezizhodnost smrti. De Victoria, Dufay in  koralni melos oblikujejo zvočno kuliso tesnobne kontemplativnosti, v kateri se  nazadnje pokaže žarek upajoče luči – vstajenja. Velika antična dela, ki so bila  napisana  izključno za liturgijo, bodo  koncertno izvedena v obliki obreda, ki uprizarja velikonočno tridnevje.
                       
                      VOKALNA SKUPINA ELUM, POSTOJNA 
                                              Vodja skupine: Karolina Repar
                        Nina Dolgan, flavta
                        Tjaša Blaško, povezovalka
                      Poezije zven
                                              Avtorica sporeda: Tjaša Blaško
                      Uršula Jašovec (1986): NEKAJ JE V  ZRAKU (Tone Pavček)
                        neizdano
                      Aldo Kumar (1954): VSI POTOKI,  VSE REKE (Gregor Strniša)
                        ???
                      Andrej Makor (1987): SKRIVNOST (Feri Lainšček)
                        Astrum
                      Jaka Klun (1992): STRAH (Miroslav Košuta)
                        Naši zbori, SLKD/JSKD
                      Obrazložitev teme (avtorica: Tjaša  Blaško)
                        »Vse se da v poeziji naučiti, samo  dvoje ne. Ako nima tvoje oko svojih žarkov, ako nima tvoja kri svojega utripa –  nikdar ti ne bo pesem sijala, nikdar ne bo pela,« je zapisal Oton Župančič.
                        Besede, ki pomenijo veliko, imajo  težo, in zato imajo rade glasbo, da jim da krila, da lahko letajo visoko in  daleč. Slovenska poezija ima lepo zbirko uglasbitev, v katerih lahko občudujemo  združevanje več zvrsti umetnosti. Odeti že napisane verze v glasbo, da zaživijo  še lepše, je prav poseben izziv. Tako smo združile pesmi štirih sodobnih poetov  – Pavčka, Lainščka, Strniše in Košute –, izmed katerih je vsak na svojevrsten  način ubesedil neotipljiv doživljaj sveta, kot so navdih, strah, poželenje in  ljubezen. Pavček z vznemirjenjem opeva navdih, ki ga zaznava okrog sebe,  Strniša se bojuje s poželenjem, Ferijeva Skrivnost pa ljubezen predstavi kot  mogočno, neprizanesljivo in čarobno, ko pravi: ljubezen gre gola preko resnic,  ujeta v svetlobo drobnih krenic, glasovi so njeni več od besed … Poslovili se  bomo s Strahom, ki je »od groze umiral«, kot pravi Miroslav Košuta, in sklenili  z mislijo, da so strahovi šibkejši od navdiha, hrepenenja in ljubezni. In kadar  v Vokalni skupini Elum strnimo misli vseh štirih poetov, ugotovimo: če nas  življenje straši, nas bo navdihnila ljubezen do glasbe.
                       
                      GORIŠKI KOMORNI ZBOR, NOVA GORICA 
                                              Zborovodkinja in avtorica  sporeda: Mateja Černic
                        Miha Štokelj, klavir
                      Nina Žbona Kuštrin, povezovalka
                      Moč noči
                                              Claudio Monteverdi (1567–1643): SFOGAVA  CON LE STELLE (Ottavio Rinuccini)
                        CPDL
                      Johannes Brahms (1833–1897): O SCHÖNE  NACHT (Georg Friederich Daumer)
                        CPDL
                      Radovan Gobec (1909–1995): MRAK (Milka Hartman)
                        ZKOS/JSKD
                      Morten Lauridsen (1943): SURE ON THIS  SHINING NIGHT (James Agee)
                        Songs of peer
                      Obrazložitev teme (avtorica: Mateja  Černic)
                        Noč je od vedno navdihovala  umetnike na različnih področjih: dotaknila se jih je z zvezdnatim nebom in  milino lunine svetlobe, še posebno pa je človeka od vedno privlačilo intimno  ponotranjeno vzdušje, ki ga ustvari le noč: odsotnost dnevne svetlobe sproži  pri človeku drugačne razsežnosti doživljanja.
                        Če je instrumentalna glasba v témi  noči utemeljila posebno glasbeno obliko nokturno, je vokalna glasba ostala, seveda,  močno vezana na besedo. So pa elementi, ki se v skladbah iz različnih obdobij,  porekla in jezikov vendarle večkrat ponavljajo v povezavi z nočjo.
                        Iz cikla Nokturni se Sure on this  shining night oglaša v prepoznavnem Lauridsonovem slogu. Žametna noč se izraža  z enoglasnimi frazami nizkih glasov, vodilni umirjni motiv se preliva iz enega  glasu v drugega. Klavirska spremljava oplemeniti in podpre vokalni part, skupaj  pa ustvarita poduhovljeno vzdušje čudenja in ganjenosti ob žaru, ki kot poletje  objame srca na zemlji. Drugačno vlogo ima klavir pri Brahmsovem O schöne nacht,  pri katerem se beseda in glasba vzajemno dopolnjujeta in izpolnjujeta. Že v  klavirskem uvodu se temna noč izraža v nizkih legah in se nato izpoje v visokih  s podobo svetlih utripajočih zvezd. Nočna impresija, ki kliče po srečanju z  ljubljenim, se izraža z liričnim tonom fraz, ki večkrat nastopijo enoglasno;  vzdušje je pomirjajoče, svet je razprostrt v večnost. Nočna idila se v Gobčevem  Mraku od začetne nežne impresije prelevi v navdušenje, ko noč zavriska v sreči  ljubljencev. Nočna impresija ne predstavlja več le okolja človekovega čutenja,  temveč – v poznoromantičnem Gobčevem slogu – spremlja njegov klic veselja.  Bolesten krik zaradi neuslišane ljubezni se razvname v Monteverdijevem  madrigalu Sfogava con le stelle. Noč in predvsem zvezde so vzgib za izražanje  goreče ljubezni: madrigalizmi podprejo podobe in občutenja in kmalu se nočna  podoba prevesi v čustvovanje.
                       
                      VOKALNA SKUPINA VINIKA, MEDANA 
                                              Vodja skupine in avtorica  sporeda: Franka Žgavec
                      Dejan Vidovič, harmonika, Ingrid Mačus, klavir
                      Arabeska ljubezni
                                              Hilarij Lavrenčič (1962): PO LOJTRCAH  JE HODIU (goriška ljudska)
                        Kulturni center Lojze Bratuž, noviteta
                      Patrick Quaggiato (1983): MOJ LJUBI  POTUJE (Feri Lainšček)
                        neizdano
                      Patrick Quaggiato (1983): DVOJINA (Feri Lainšček)
                        Neizdano, noviteta
                      Obrazložitev teme (avtorica: Franka  Žgavec)
                        Okras, dekoracija v likovni  umetnosti, oblika v glasbi, verzi v poeziji, izraz, ki najlepše oriše  prepletena človeška intimna čustva. Ta je pesnik Ciril Zlobec označil kot »čudež  duše in telesa«. Ljubezen ni želja, je izziv, je strast, je ogenj, ki žari. Najlepši  ljubezenski verzi in najlepše melodije so tiste, ki jih nosimo v svojih srcih.
                        Eckart Tolle je povedal, da »naloga  ni iskati ljubezen, ampak poiskati vrata, skozi katera ljubezen lahko vstopi.«  Vinike so izbrale pevska vrata s preprosto ljudsko pesmijo, ki izraža  preprostost ljubezni mladostne zaljubljenosti (prir. Hilarij Lavrenčič –  noviteta), sodobni lirični spev v razgibanem ritmu »prave« ljubezni  (Feri Lainšček/Patrick Quaggiato) in  verze o večnem misterijiu dvojine, ki se  skriva v človeškem srcu (Feri Lainšček/Patrick Quaggiato – noviteta). Dve  skladbi bosta na letošnjih Sozvočenjih izvedeni prvič.