VOKALNA SKUPINA KARINA, KOZINA

Vodja skupine in avtorica sporeda: Andreja Tomažič Hrvatin
Anja Tavčar, klavir
Tjaša Cej in Peter Filipčič, igralca oziroma povezovalca

Ljubezen ostane

Andreja Tomažič Hrvatin (1985): ROŽE JE NA VRTU PLELA (Simon Gregorčič, ljudski napev iz Brkinov)
neizdano

Andreja Tomažič Hrvatin (1985): PRIVID (Danica Pardo)
neizdano

Tadeja Vulc (1978): JAZ BI RAD CIGAJNAR BIL (slovenska ljudska)
Astrum 

Ambrož Čopi (1973): LJUBIM (Feri Lainšček)
Astrum

Obrazložitev teme (avtorica: Andreja Tomažič Hrvatin)
Besedila štirih skladb tvorijo ljubezensko zgodbo mladega para, ki je v težkih časih doživel preizkušnjo ločitve. Prva skladba nam oriše njena občutja zaljubljenosti in žalostnega slovesa od fanta, ki je odšel po svetu brez nje. Pri drugi skladbi se dekletu v sanjah prikaže njen dragi, ko ga hoče objeti, se zbudi in zave, da ga ni. Tretja skladba predstavlja kompozicijski in karakterni kontrast prvima dvema, saj tokrat nastopi veder lik s pozitivnim pogledom na svet, izvemo njegovo zgodbo, naposled se fant odloči, da si bo kruh služil z glasbo in petjem ter da bi najraje živel kot cigajnar. Zave se, da bo srečen kjerkoli, če bo le imel svoje dekle ob sebi. Zadnja skladba poveže srečen konec dveh zaljubljencev. Prva skladba je napisana za našo vokalno skupino, tudi druga je nastala izpod peresa A. Tomažič Hrvatin, sledita dve skladbi uveljavljenih sodobnih skladateljev (T. Vulc in A. Čopi). Kombinacija priredb ljudskih in umetnih skladb različnih kompozicijskih stilov zagotavlja pester program, ki se lepo povezuje z zgodbo in dvema karakterjema na odru. Odrsko predstavitev bosta dopolnila igralec in igralka, ki bosta ob klavirski improvizaciji skupaj s pevkami predstavila opisano zgodbo.

MEŠANI PEVSKI ZBOR POSTOJNA

Zborovodja in avtor sporeda: Matjaž Šček

Preproste besede

Ignacij Ota (1931–2001): PRAVIJO IMETI (Tone Pavček)
ZSKD Trst

Vilko Ukmar (1905–1991): OPOLNOČI (Srečko Kosovel)
ZKOS/JSKD

Aldo Kumar (1956): TIHI SO OBRAZI (Srečko Kosovel)
neizdano, noviteta

Rado Simoniti (1914–1981): PREPROSTE BESEDE (Tone Pavček)
ZKOS/JSKD

Obrazložitev programa (avtorica: Pia de Paulis Debevec)
Mešani pevski zbor Postojna si je naslov sporeda sposodil pri Pavčkovi zbirki poezij in pesmi, ki je hkrati sestavni del programa. Preproste besede tematsko povezujejo vsebino vseh štirih pesmi in oba avtorja besedil – Toneta Pavčka in Srečka Kosovela.
Pri obeh pesnikih izražajo odnos do pravega bistva življenja, ki je pri današnjem človeku velikokrat pozabljeno in sprevrženo. Pavček v svoji pesmi Pravijo imeti nasproti imetju in uspehu postavlja življenje samo in ljubezen do življenja. Kosovel v nadaljevanju v pesmih Opolnoči in Tihi so obrazi izraža optimizem in življenjsko energijo, ki izhajata iz dobrote ljudi, zaznavanja drobnih radosti in nasmeha. Pavčkova pesem Preproste besede nadgrajuje in zaključi rdečo nit preproste življenjske filozofije – za srečo je potrebno le nekaj tako preprostega, kot so kruh, ljubezen, dobrota … in tišina, v kateri lahko zaslišiš sebe in svoje srce.
Ker smo primorski zbor, smo ta pesniška sporočila povezali z glasbeno ustvarjalnostjo primorskih skladateljev, naših sodobnikov: Vilka Ukmarja, Rada Simonitija, Ignacija Ote in Alda Kumarja.

VOKALNA SKUPINA GLASBENE MATICE VIKRA, TRST, ITALIJA

Vodja skupine in avtorica sporeda: Petra Grassi
Federico Rossignoli, lutnja

Nad temo bo zavladala luč

Gregorijanski koral oljčne nedelje: PUERI HEBRAEORUM (sakralno)
edizioni Carrara
(trajanje: 1')

Guillaume Dufay (1397–1474): LAMENTATIO SANCTAE MATRIS ECCLESIAE CONSTANTINOPOLITANAE (sakralno)
M. A. B. Soloists

Thomas Luis de Victoria (1548–1611): UNA HORA (responzorij velikega četrtka)
Pro musica studium, Roma

Thomas Luis de Victoria (1548–1611): JESUM TRADITIT (responzorij velikega petka)
Pro musica studium, Roma

Thomas Luis de Victoria (1548–1611): AESTIMATUS SUM (responzorij velike sobote)
Pro musica studium, Roma

Gregorijanski koral MISERERE
Edizione Carrara

Obrazložitev teme (avtorica obrazložitve: Petra Grassi)
Projekt predstavlja sodobno uprizoritev liturgije teme (Ufficium tenebrarum) po antičnem obredu, ki mu lahko od drugega vatikanskega koncila le redko prisluhnemo. Nastop predvideva izvedbo koralov, žalostinke srednjega veka in responzorijev renesančne polifonije velikega tedna. Vezna nit programa je kot v prvotnem obredu tema, ki zavlada nad ljudstvom in kaže na brezizhodnost smrti. De Victoria, Dufay in koralni melos oblikujejo zvočno kuliso tesnobne kontemplativnosti, v kateri se nazadnje pokaže žarek upajoče luči – vstajenja. Velika antična dela, ki so bila napisana  izključno za liturgijo, bodo koncertno izvedena v obliki obreda, ki uprizarja velikonočno tridnevje.

VOKALNA SKUPINA ELUM, POSTOJNA

Vodja skupine: Karolina Repar
Nina Dolgan, flavta
Tjaša Blaško, povezovalka

Poezije zven

Avtorica sporeda: Tjaša Blaško

Uršula Jašovec (1986): NEKAJ JE V ZRAKU (Tone Pavček)
neizdano

Aldo Kumar (1954): VSI POTOKI, VSE REKE (Gregor Strniša)
???

Andrej Makor (1987): SKRIVNOST (Feri Lainšček)
Astrum

Jaka Klun (1992): STRAH (Miroslav Košuta)
Naši zbori, SLKD/JSKD

Obrazložitev teme (avtorica: Tjaša Blaško)
»Vse se da v poeziji naučiti, samo dvoje ne. Ako nima tvoje oko svojih žarkov, ako nima tvoja kri svojega utripa – nikdar ti ne bo pesem sijala, nikdar ne bo pela,« je zapisal Oton Župančič.
Besede, ki pomenijo veliko, imajo težo, in zato imajo rade glasbo, da jim da krila, da lahko letajo visoko in daleč. Slovenska poezija ima lepo zbirko uglasbitev, v katerih lahko občudujemo združevanje več zvrsti umetnosti. Odeti že napisane verze v glasbo, da zaživijo še lepše, je prav poseben izziv. Tako smo združile pesmi štirih sodobnih poetov – Pavčka, Lainščka, Strniše in Košute –, izmed katerih je vsak na svojevrsten način ubesedil neotipljiv doživljaj sveta, kot so navdih, strah, poželenje in ljubezen. Pavček z vznemirjenjem opeva navdih, ki ga zaznava okrog sebe, Strniša se bojuje s poželenjem, Ferijeva Skrivnost pa ljubezen predstavi kot mogočno, neprizanesljivo in čarobno, ko pravi: ljubezen gre gola preko resnic, ujeta v svetlobo drobnih krenic, glasovi so njeni več od besed … Poslovili se bomo s Strahom, ki je »od groze umiral«, kot pravi Miroslav Košuta, in sklenili z mislijo, da so strahovi šibkejši od navdiha, hrepenenja in ljubezni. In kadar v Vokalni skupini Elum strnimo misli vseh štirih poetov, ugotovimo: če nas življenje straši, nas bo navdihnila ljubezen do glasbe.

GORIŠKI KOMORNI ZBOR, NOVA GORICA

Zborovodkinja in avtorica sporeda: Mateja Černic
Miha Štokelj, klavir
Nina Žbona Kuštrin, povezovalka

Moč noči

Claudio Monteverdi (1567–1643): SFOGAVA CON LE STELLE (Ottavio Rinuccini)
CPDL

Johannes Brahms (1833–1897): O SCHÖNE NACHT (Georg Friederich Daumer)
CPDL

Radovan Gobec (1909–1995): MRAK (Milka Hartman)
ZKOS/JSKD

Morten Lauridsen (1943): SURE ON THIS SHINING NIGHT (James Agee)
Songs of peer

Obrazložitev teme (avtorica: Mateja Černic)
Noč je od vedno navdihovala umetnike na različnih področjih: dotaknila se jih je z zvezdnatim nebom in milino lunine svetlobe, še posebno pa je človeka od vedno privlačilo intimno ponotranjeno vzdušje, ki ga ustvari le noč: odsotnost dnevne svetlobe sproži pri človeku drugačne razsežnosti doživljanja.
Če je instrumentalna glasba v témi noči utemeljila posebno glasbeno obliko nokturno, je vokalna glasba ostala, seveda, močno vezana na besedo. So pa elementi, ki se v skladbah iz različnih obdobij, porekla in jezikov vendarle večkrat ponavljajo v povezavi z nočjo.
Iz cikla Nokturni se Sure on this shining night oglaša v prepoznavnem Lauridsonovem slogu. Žametna noč se izraža z enoglasnimi frazami nizkih glasov, vodilni umirjni motiv se preliva iz enega glasu v drugega. Klavirska spremljava oplemeniti in podpre vokalni part, skupaj pa ustvarita poduhovljeno vzdušje čudenja in ganjenosti ob žaru, ki kot poletje objame srca na zemlji. Drugačno vlogo ima klavir pri Brahmsovem O schöne nacht, pri katerem se beseda in glasba vzajemno dopolnjujeta in izpolnjujeta. Že v klavirskem uvodu se temna noč izraža v nizkih legah in se nato izpoje v visokih s podobo svetlih utripajočih zvezd. Nočna impresija, ki kliče po srečanju z ljubljenim, se izraža z liričnim tonom fraz, ki večkrat nastopijo enoglasno; vzdušje je pomirjajoče, svet je razprostrt v večnost. Nočna idila se v Gobčevem Mraku od začetne nežne impresije prelevi v navdušenje, ko noč zavriska v sreči ljubljencev. Nočna impresija ne predstavlja več le okolja človekovega čutenja, temveč – v poznoromantičnem Gobčevem slogu – spremlja njegov klic veselja. Bolesten krik zaradi neuslišane ljubezni se razvname v Monteverdijevem madrigalu Sfogava con le stelle. Noč in predvsem zvezde so vzgib za izražanje goreče ljubezni: madrigalizmi podprejo podobe in občutenja in kmalu se nočna podoba prevesi v čustvovanje.

VOKALNA SKUPINA VINIKA, MEDANA

Vodja skupine in avtorica sporeda: Franka Žgavec
Dejan Vidovič, harmonika, Ingrid Mačus, klavir

Arabeska ljubezni

Hilarij Lavrenčič (1962): PO LOJTRCAH JE HODIU (goriška ljudska)
Kulturni center Lojze Bratuž, noviteta

Patrick Quaggiato (1983): MOJ LJUBI POTUJE (Feri Lainšček)
neizdano

Patrick Quaggiato (1983): DVOJINA (Feri Lainšček)
Neizdano, noviteta

Obrazložitev teme (avtorica: Franka Žgavec)
Okras, dekoracija v likovni umetnosti, oblika v glasbi, verzi v poeziji, izraz, ki najlepše oriše prepletena človeška intimna čustva. Ta je pesnik Ciril Zlobec označil kot »čudež duše in telesa«. Ljubezen ni želja, je izziv, je strast, je ogenj, ki žari. Najlepši ljubezenski verzi in najlepše melodije so tiste, ki jih nosimo v svojih srcih.
Eckart Tolle je povedal, da »naloga ni iskati ljubezen, ampak poiskati vrata, skozi katera ljubezen lahko vstopi.« Vinike so izbrale pevska vrata s preprosto ljudsko pesmijo, ki izraža preprostost ljubezni mladostne zaljubljenosti (prir. Hilarij Lavrenčič – noviteta), sodobni lirični spev v razgibanem ritmu »prave« ljubezni  (Feri Lainšček/Patrick Quaggiato) in  verze o večnem misterijiu dvojine, ki se skriva v človeškem srcu (Feri Lainšček/Patrick Quaggiato – noviteta). Dve skladbi bosta na letošnjih Sozvočenjih izvedeni prvič.