JANEZ ŠKOF

foto: arhiv SNG Drama Ljubljana

Janez Škof, je študij dramske igra in umetniške besede zaključil leta 1984 v vlogi Vnuka v Mrožkovem Karolu v letniku Mileta Koruna in Matjaža Zupančiča. Po končanem študiju je delal v skoraj vseh slovenskih gledališčih in mnogih ljubljanskih neinsti­tucionalnih in eksperimentalnih gledaliških skupinah. V tem času je ustvaril tri velike vloge, Klementa Juga v Jančarjevem Klemento­vem padcu (MGL), Doktorja Fausta v Goetheje­vem Faustu (Drama SNG Maribor) in Sultana Šahrija Lepega v Svetinovi Šeherezadi (SMG), s katerimi je opozoril na svojo izjemno notra­njo energijo in izrazno moč. Za vse tri vloge
je bil večkrat nagrajen v Sloveniji ter tudi na MESSu in Sterijinem pozorju v Novem Sadu.
Leta 1991 je postal član Slovenskega mladinskega gledališča, kjer se je v dvanajstih letih izkazal kot izvrsten interpret v pred­stavah sodobnega, tudi nebesednega gledali­šča. Nikakor se ni mogel izogniti različnim kreacijam tudi izven matične hiše, predvsem kadar je bilo potrebno v interpretacijo vplesti razgibano karakterno ali celo zabavljaško komiko, katere mojster je od vsega začetka. Na Dnevih komedije v Celju je bil v vlogi Amorja (E. Filipčič Psiha, SMG, 1994) razglašen za Žlah­tnega komedijanta.
Leta 2003 se je zaposlil v SNG Drama Lju­bljana, kjer je predvsem v predstavah Diega de Brea ustvaril nekaj izjemnih vlog prav z nebesedno, telesno izraznostjo, v detajle izdelanim karakterjem in izjemno energijsko nabitostjo in prezenco ter za vlogo Kralja Edvarda (C. Marlove Edvard II., SNG Drama Ljubljana) leta 2005 prejel Borštnikovo na­grado za igro. Leta 2018 je za svoj impresivni igralski opus prejel Borštnikov prstan.
Srečamo ga v nekaj filmih, a širšo me­dijsko prepoznavnost je dosegel z vlogami v nekaterih televizijskih oddajah in nadalje­vankah (Teater Paradižnik, Vrtičkarji, Naša mala klinika, itd.).

ANA PERNE

foto: David Verlič

Ana Perne je diplomirala iz dramaturgije na AGRFT ter iz francoskega jezika in knji­ževnosti in sociologije kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Vrsto let je delo­vala kot kritičarka na področju uprizoritvenih umetnosti (prispevke je objavljala na Radiu Študent ter v različnih časopisih in revialnih publikacijah; več let je redno pisala za Dnev­nik) ter bila v letih od 2008–2012 tajnica in članica izvršilnega odbora Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije.
Delala je pri različnih projektih, kot so mednarodni gledališki festival Mej-ni fest v organizaciji SNG Nova Gorica ob vstopu Slove­nije v EU, bila urednica festivalskih biltenov (v letih od 2002–2004 denimo Arene, časopisa festivala Mladi levi, ali v letih 2008 in 2009 Dramosleda, sočasnika Tedna slovenske drame). Sodelovala je s programom za razvoj dramati­ke PreGlej in z Gledališčem Glej; leta 2010 je bila soavtorica pregledne razstave ob njegovi 40-letnici in urednica zbornika Glej, 40 let. Že desetletje sodeluje tudi z JSKD. Moderirala je okrogle mize in pogovore v okviru festivalov Vizije in Linhartovo srečanje.
V SNG Nova Gorica sta v njenem prevodu slovenski praizvedbi doživeli dve dramski deli. Na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici je bila v študijskem letu 2013/14 izva­jalka vaj iz predmeta Slovenska uprizoritvena umetnost za študente 1. stopnje slovenistike. Od decembra 2014 je zaposlena v Slovenskem gledališkem inštitutu. Med drugim je bila leta 2015 soavtorica razstave Gremo na Borštnika! ob 50. obletnici Festivala Borštnikovo srečanje in v Cankarjevem letu 2018 sovodja simpozija Stoletje Hlapcev.

JURE NOVAK

foto: Miha Fras

Jure Novak je gledališki režiser, perfor­mer, pisec in prevajalec. Najprej je študiral filozofijo in sociologijo kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, nato je vpisal študij gledališke in radijske režije na AGRFT (mentorja Dušan Jovanović, Janez Hočevar), ki ga je leta 2006 zaključil s postavitvijo Kislega mačka Caryl Churchill.
Od tedaj je režiral in izvedel vrsto pro­jektov, med zadnjimi sta road-muzikal Bolj čudno od raja in predstava za osnovnošolce o sprejemanju drugačnosti Pekarna Mišmaš. V nehierarhičnem trojcu s Katarino Stegnar in Urško Brodar je nastala izjemna trilogija, ki se formalno ukvarja s preigravanjem ravni fikcije in resničnosti ter prevpraševanjem pozicij gledalca in performerja. Prvi del, Zato sem srečen, raziskuje depresijo, drugi del, Katarina po naročilu, je dokudrama o agresiji, sklepni del, Orgija, pa se loti transgresije. Sodeloval je tudi z Slovenskim mladinskim gledališčem, kjer je doslej režiral Ministrico, agitprop predavanje performans, ki je odprl 6. festival Prelet, predstavo Sokrat, Slavoj in sofisti, avtorski projekt o osebnem političnem angažmaju ter koncertno uprizoritev izbora otroških pesmi Svetlane Makarovič, ki je otrokom približala tudi temnejše plati sveta okoli nas in spodbujala premislek o povezova­nju in sprejemanju drugačnosti. Na tej in oni strani žice.
Med letoma 2007 in 2010 je umetniško vo­dil Gledališče Glej, kasneje se je vrnil kot vodja stikov z javnostmi in član umetniškega sveta. Je reden gost mednarodnih festivalov.